Dragi Anton Volkov, lep poletni pozdrav, zdi se, da ne počivate, ampak ste v velikih jesenskih pripravah. Nam zaupate načrte. Kaj se plete v vaši glavi in kaj na ‘tango gradbišču’?
Res je, te poletne dni posvečam pripravam na jesensko odprtje plesnega studia v središču mesta. Zamisel se je porodila že nekje spomladi, in z veseljem naznanjam odprtje, ki bo 1.oktobra. Plesni studio odpiram, kot sem omenil, v središču Ljubljane na Prečni ulici. Samo odprtje želim popestriti s promocijo knjige, ki jo izdajam v samozaložbi. Plesni studio, imenovan El Beso, na Prečni ulici 2 ne bo namenjen samo tangu. Svoj urnik smo oblikovali tako, da smo dva do tri dni v tednu namenili drugim plesom. Če bo zanimanje, bomo z veseljem delili čudovit plesni studio s plesalci swinga, salse, kizombe ter joge.
Torej knjiga, nov plesni pristan vseh tangerov in tanger. Novo plesno središče v središču Ljubljane?
Plesni studio bo seveda najprej namenjen tangu, hkrati pa želim ponudbo razširiti še na druga področja plesa, joge in preostalih dogodkov, ki so tako ali drugače povezani s plesom. K sodelovanju sem povabil številne tuje maestre tanga, ki so se z veseljem odzvali na moje vabilo. Tako se nam bo že v mesecu oktobru (od 17. do 22. 10.) pridružila Nancy Louzan. Skupaj z njo bomo ponudili tako skupinske kot individualne ure tanga. Prav tako nas bo v oktobru obiskal svetovno priznani didžej Damián Boggio, ki bo popestril otvoritveno milongo, ki bo 21. oktobra. V mesecu oktobru bo izšla tudi knjiga z naslovom Anton Volkov, Objem med dvema korakoma. S to knjigo želim še bolj približati skrivnosti argentinskega tanga tako aktivnim tangerjem kot tudi popolnim začetnikom ter vsem, ki jih zanimata ples in življenje plesalca. V knjigi razkrivam svoje začetke na področju tanga, odkrivam skrivnosti in lepote tega plesa, ki je postal način mojega življenja. Poučevanje učiteljev iz Argentine in od drugod bomo redno vključevali v svojo ponudbo, in upam, da bodo Slovenci tako spoznali ‘the top teachers’ (najboljše učitelje, op. p.) na tango sceni.
Zakaj ste pred petimi leti prišli v Slovenijo? Spomnite nas?
Sem človek intuicije in verjamem, da je tudi takrat intuicija pripomogla veliko k odločitvi, ki sva jo sprejela z ženo. Nekako nisva sprejela Moskve kot prostora, kjer želiva vzgajati svoje otroke, in tako sva iskala deželo, ki bi nudila varno in ustvarjalno okolje za celotno družino. In to sva našla v Sloveniji. Slovenija je središče južne Evrope in izjemno dobro izhodišče za potovanje v sosednje države, kjer prav tako poučujem.
Ste vedeli vsaj okvirno, kaj vas čaka tu pri nas?
Slovenijo sem obiskal že pred selitvijo, vendar tega, kaj nas čaka tu, seveda nisem mogel predvideti. Nekako ne moreš videti celotne slike na podlagi nekaj obiskov. Morda sem še najbolj vedel, kaj me čaka na tango sceni, vse preostalo je težko predvideti. Kot bi se verjetno kjerkoli drugje, sem se in se še vedno srečujem z mnogimi ovirami.
Preprosto vprašanje: zakaj tango?
Preprosto, tango je našel mene. Ko sem pred sedemnajstimi leti končal aktivno življenje športnika, treniral sem karate, sem se prvič srečal s tangom prek prijatelja, ki me je povabil na eno od vaj. V tistem trenutku se seveda nisem zavedal, da bo tango postal način mojega življenja, da bom jaz postal tango. To ni bila ljubezen na prvi pogled, temveč nekaj, kar je počasi zorelo in raslo v meni.Tango je edini poklic, ki ga imam, in želim ga opravljati na visoki ravni in s tem obdržati svoje učence ter hkrati privabiti nove. Seveda če ne bom dovolj dober, ljudje ne bodo prihajali več k meni, in le to me žene naprej.
Kdo vse se lahko nauči tanga in kaj tango prinaša današnjemu ‘noremu’ ritmu človeškega vsakdana?
Tango lahko pleše oziroma se ga nauči prav vsak. Bom povedal zelo karikirano: vsak, ki zna hoditi, lahko pleše tango. Z učinki tanga na naše življenje se ukvarjajo danes tudi strokovnjaki s psihološkega vidika. Ples ima izjemno velik učinek na nas, na naše telo, počutje, zdravje. In kot ste rekli, v tem norem življenjskem ritmu je še kako pomembno, da najdemo čas za dejavnost, ki nas ne le sprošča, razveseljuje, temveč tudi zdravi. Danes se veliko govori o tako imenovani ‘tango terapiji’, ki jo uporabljajo v zdravstvene namene pri zdravljenju bolezni, kot je na primer Parkinsonova bolezen itd. Kot sem zapisal tudi v svoji knjigi, tango niso samo koraki, je bistveno več, je objem, je glasba, je moj partner/partnerka, sem jaz, sva midva, so plesalci, ki sočasno plešejo, so občutki, so čustva … In ravno skupek vsega tega omogoča plesalcu, da mu tango pomaga premagovati morda težka obdobja vsakdana. Nekateri vidijo tango kot nekaj izjemno erotičnega, kot zelo čuten ples, ki ga lahko plešete le s svojim življenjskim partnerjem. Vendar temu ni tako. Tango lahko plešete s komerkoli, ki zna plesati. To je le ples in ničesar drugega. Ne skrbite, če nimate partnerja, pridite sami na zasebne ure! Ko boste obvladali tango, boste z lahkoto plesali na milongah s komerkoli.
Ste moški plesalec tanga. Kdo se pri nas bolj prepušča tango plesu, moški ali ženske? Presenetite me, prosim.
V Sloveniji je izrazitejša želja plesati pri ženski populaciji. Seveda pa moški na zaostajajo prav veliko. Skoraj povsod se srečujemo s situacijo, da je vedno večje število plesalk kot plesalcev. Ti so seveda v boljšem položaju, saj imajo na izbiro dovolj plesalk in plešejo, če le hočejo. Plesalke pa se trudijo izstopati in biti povabljene. Ko spremljam razvoj plesalcev, pridem do ugotovitve, da sprva hitreje napredujejo plesalke. Njihov razvoj je prvih sedem let učenja bistveno hitrejši kot pri plesalcih. Prelomna točka pa se zgodi nekje pri sedmih letih, ko učenje tanga postane preprosteje za moškega in bistveno težje za ženske. Tudi v tangu se srečujemo s konkurenco, za kar menim, da je zelo dobro. To nas spodbuja, nas žene naprej. Ko sem poučeval v Rusiji, nisem mogel mimo dejstva, da je tam resnično velika razlika med številom plesalk in plesalcev. Plesalke so nekako primorane biti boljše, izstopati, če hočejo plesati. Sloves dobrih plesalk nosijo v svet, kjer jih imajo povsod za najboljše. Drugačno stanje je v Turčiji, kjer najdemo večje število dobrih plesalcev.
Kaj je najpomembneje, če želimo plesati tango?
Najprej mora seveda biti prisotna želja in potem vztrajnost. Tango se učimo vse življenje. To je ples improvizacije, in kot tak zahteva od plesalca vse kaj več kot obvladati le nekaj osnovnih korakov. Ne želim reči, da ne morete plesati tanga, potem ko boste obvladali teh nekaj osnov, seveda boste lahko plesali, le vaš ‘besednjak’ bo bolj reven. Vsak korak je lahko izveden ali voden na različne načine, z različno energijo, tehniko, amplitudo itd. Vse v skladu z glasbo, s sposobnostjo plesalca, z ravnijo njegovega znanja. Ko se poglobite v izvedbo ali vodenje posameznega koraka, ko poskušate najti globino, bo le-ta postal bogatejši. Takrat boste začeli spoznavat pravi tango. Razumeti morate, da je to vložek v vas same. Denar, ki ga porabite za učne ure, bo porabljen neposredno za vas, za vaše zdravje, za vaše telo, za mentalno zdravje, za dobro počutje. Iz dneva v dan postajate boljši v tem, kar počnete. Ne zgolj trenirate svojega telesa, temveč postajate boljši v vsakdanjem življenju in nenazadnje postajate boljši na plesišču.
Smo Slovenci in Slovenke hitri učenci in dobri plesalci tanga? Kaj je tista naša prednost in kaj nam dela največje težave?
Kjerkoli po svetu sem učil tango, povsod sem se srečeval z miselnostjo, da so ljudje v določeni deželi nekaj posebnega, da je zanje plesati na primer veliko težje kot drugim. Prav povsod so me v to prepričevali. In Slovenci tu niste nič drugačni. Vesel pa sem, ko vidim med vami tudi zelo dobre plesalce. Težko bi izpostavil kakšno od težav. Nekateri plesalci vidijo neposredno povezavo med številom učnih ur, ki jih posvečajo tangu, in svojim napredkom v plesu. Drugi spet pridejo na ure občasno in tega napredka nekako ne vidijo. Preprosto, če želite uspeti, je treba delati, je treba v to vlagati trud. Če pričakujete, da bo to lahko opravil nekdo drug namesto vas, je to napačen pristop k tangu.
Prepričana sem, da spremljate slovensko tango sceno. Meni osebno se zdi, da je tako kot v preostalih plesnih zvrsteh precej razdeljena. Se motim? Dihate kot eno ali ste vsak na svojem tango bregu?
Žal imate prav. Kot verjetno pri vseh plesnih zvrsteh je tudi tango scena nekako razdvojena. Prepričan pa sem, da se lahko marsikaj spremeni v miselnosti plesalcev, ki se po mojem mnenju naj ne bi spuščali na to raven.
Ste tudi performer, kajne. Kako balansirate med lastnim ustvarjanjem in ustvarjanjem za druge in seveda med pedagogijo in performativnostjo?
Verjamem, da sta ‘stage tango’ in ‘social tango’, ki se pleše na milongah, vse bližje in bližje. Kompleksnost plesa se povečuje in plesalci plešejo vse bolj sofisticirano, inteligentno in vse bolj kompleksno skladno z muzikalnostjo čudovite tango glasbe. Seveda ljudje radi spremljajo tango ‘performance’ in hkrati po tiho želijo plesati kot plesalci ‘stage tanga’. Seveda plešejo ‘performance’ tango plesalci, ki trenirajo morda 15 do 20 let , in doseči to raven je za povprečnega plesalca izjemno težko. Odgovor na vaše vprašanje je, da sam poskušam čimbolj približati stage tango k social tangu in narediti zmanjšati to razliko, kolikor je mogoće. Kadar plešem ‘stage tango’, poskušam plesati čim bolj na ‘human way’ (človeški način, op. p.), kar je z enega vidika elegantno, lepo, bogato, sofisticirano, zelo muzikalično, in hkrati poskušam to približati povprečnemu plesalcu na raven, ki mu bo dosegljiva.
Kje pridobivate nova plesna znanja, saj predvidevam, da tudi tango ne stoji na mestu, in pravkar odhajate v Buenos Aires?
Svoja znanja izpopolnjujem v glavnem v Argentini, kamor pogosto potujem. Argentina je središče svetovne tango scene. Tam je še vedno največja koncentracija znanja s področja tanga. Z velikim veseljem obiščem učitelje, ki me spremljajo od samega začetka.
Se je tam tudi spremenila tango scena ali vztrajajo na preteklosti?
Tango se spreminja, zori, in danes lahko opazimo, da se elementi šov plesa vse bolj pojavljajo na področju social tanga. To dela tango zahtevnejši za povprečnega plesalca in seveda zanimivejši za opazovalce. Seveda pa v Argentini še vedno lahko srečate tango, ki so ga plesali pred mnogimi leti. Razlog, da se tango vseskozi spreminja, je večplasten. Najprej je tu globalizacija, ljudje potujejo, prenašajo svoje znanje, izkušnje drugam po svetu in hkrati se učijo od drugih. raven učiteljev je vse višja tako v Argentini kot drugod po svetu, prav tako se je izboljšala kakovost izvirnih tango skladb. Vse bolj opažamo pojav novih zamisli plesalcev, ki so nekako postali ustvarjalci nove dobe tanga.
Kaj vas pri plesu tanga najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Težko bi rekel, da me v tango kaj žalosti. Tango mi prinaša veselje in me predvsem osrečuje!
Ste sploh kdaj Anton Volkov ali ste vedno Anton Volkov tango plesalec?
Seveda bi lahko hitro potrdil, da sem predvsem Anton Volkov tango plesalec, pa vendarle kdaj pa kdaj tudi samo AV, sploh ko sem z družino.
Kaj menite, po čem ste prepoznavni, kako vedo vsi, aha, to je pa naš Anton?
No, morda me še ne poznajo tako, kot bi želel. Upam, da me vsaj nekateri. Zame je pomembno popularizirati argentinski tango v Sloveniji. To je moj cilj. Če bo z mojo pomočjo, s poznavanjem mene kot tango plesalca postal tango v Sloveniji prepoznaven, ga bodo ljudje sprejeli za svojega, to me bo, verjemite, zelo osrečilo. To je tudi eden od razlogov, da sem se odločil izdati knjigo v slovenskem jeziku. Poglejte primer Tine Maze. Vsakdo v Sloveniji ve, kdo je, in ko je osvojila na primer zlato medaljo, je s tem spodbudila marsikoga in vzbudila željo v ljudeh, da ji aktivno sledijo na področju športa. Želim reči, da je to tudi moj cilj. Želim biti prepoznaven s ciljem popularizacije umetnosti tanga.
Plesati (ne samo tango) pa je?
To pa je način bivanja, način življenja. Živeti brez plesa …ne tega si ne znam predstavljati.
