Tadeja Erzin Potočnik pleše skupaj z Damirjem Halužanom v kategoriji ProAm; in tekma v Blakpool Towerju je bila zanjo seveda zelo posebna!
Draga Tadeja, čestitke za plesanje na posvečenem blackpoolskem parketu. Sem spraševala plesne legende in dejansko se ne spomnijo, da bi katera od Slovenk zaplesala na tem parketu v kategoriji ProAm. Opiši nam, kakšen je bil tisti prvi korak na parket, kako se je odvijala tekma in če si sploh imela čas pozabiti, da si v Blackpoolu. Kaj je čar te dvorane in tekme?
Draga Barbra, hvala za čestitke. Ja, gotovo sva z Damirjem prebila led in zaorala ledino za vse Slovenke. Pravzaprav je enkraten prvi korak v samo dvorano. Od samega začetka, ko se začnemo malo bolj poglobljeno ukvarjati s plesom in ločimo standardne od latinskoameriških plesov, poslušamo o Blackpoolu, tradiciji, zmagovalcih, sodnikih, dvoranah in parketu, zgodbah in zgodbicah naših prvakov, tako da je pravzaprav bolj celotno ozadje tisto, ki ima pridih posebnosti. Me ‘proamke’ imamo to srečo, da plešemo praktično povsod po svetu v zares lepih dvoranah: na Dunaju smo plesali na dvoru, v Firencah v prekrasni dvorani palače, v Pragi na tekmi pred slabim mesecem prav tako v prelepo okrašeni stari dvorani, povsod so seveda tudi parketi originalni in zelo dobro ohranjeni, tako da smo mogoče kar malo razvajene kar se tega tiče. No, ne glede na to, je treba priznati, da je blackpoolska dvorana v Towerju izredno lepa, lepo okrašena, parket, ki so ga v začetku leta popolnoma prenovili in odstranili skoraj 100 plasti laka (na kar nas je opozorila Barbara Nagode Ambrož, ki je bila prav tako v naboru sodnikov, žal pa ne v mojem panelu), pa je res nekaj posebnega. Je izredno prilagodljiv in ob plesanju ves čas rahlo vibrira, tako da je moja japonska kolegica rekla, da bi pri njih verjetno že vsi tekli ven, saj se na Japonskem tako navadno začenja potres. Sama dvorana s tem prelepim parketom deluje izredno prijetno in toplo, tako da te kar nekako objame, svoje pa prida seveda tudi celotna zgodba Blackpoola kot meke plesalcev, kar plesu vedno doda malo svežega zagona in je zato toliko bolj adrenalinski. Sama tekma je potekala kot ponavadi: v prvem delu posamični plesi, nato skupina treh plesov, vseh pet plesov v The open Worlds Trophy latin in nazadnje, zame prvič, team match, kamor sva bila povabljena z Damirjem kot predstavnika The rest of the World: med seboj smo namreč tekmovali: Angleži, Italijani, Azijci in najina skupina (Srbkinja, Finka, Latvijka in Slovenka). In ja seveda, med plesom mi je pomemben samo ples in popolnoma pozabim, kje sem.
Z uvrstitvijo nisi bila ravno zadovoljna. Kakšna je bila in zakaj nezadovoljstvo?
Nikakor ne bi mogla reči, da sem bila z uvrstitvijo nezadovoljna. Plesala sem med samimi Angležinjami, sodniki so bili sami Angleži in dokaj neznani v plesnem svetu, kar se je pokazalo tudi pri uvrstitvah: v posameznih kategorijah sem bila uvrščena med praktično istimi konkurentkami prav na vsa mesta, od 1. do 6., prav tako tudi ostale. Nekatere plese smo morali ponavljati, da so se sodniki lahko odločili, kakšen ples pa so tudi potegnili na dvojno dolžino, kar vse kaže, da smo bile očitno precej izenačene in so bile odločitve težke oziroma morda na koncu povezane bolj s kakšnim drugim vtisom kot s kakovostjo plesa. No, kot vedno rada ponavljam, je zame edino merilo ocena mojega trenerja in soplesalca po končni analizi tekme, in ta prav vedno pokaže napredek in seveda nadaljnjo motivacijo za piljenje nastopa, tako da se bodo morda sodniki prihodnjič hitreje in lažje odločili – seveda v mojo korist (smeh).
Si relativno mlada in še neprepoznana v ProAm kategoriji, čeprav plešeš z Damirjem Halužanom, ki je zvezda latina. Kako doseči, da bodo vsi vedeli za vaju kot ProAm par?
Ja, res, ob Damirju je vsekakor težko ostati neprepoznan, to čutim na vsakem koraku na tekmovanjih, saj res spada trenutno, kot si sama omenila, med svetovno plesno smetano (kar sta naslednji dan s soprogo Anno z odlično uvrstitvijo na drugo mesto med profesionalnimi pari tudi dokazala). Težko pa je nekako ločevati prepoznavnost posameznika od prepoznavnosti para. Prav gotovo pa lahko zatrdim, da sem tudi sama na območju, kjer se udeležujem tekem (to sta predvsem Evropa in Dubaj) glede na prijetne in večinoma prijateljske odzive kolegic oziroma sotekmovalk že kar nekako prepoznana. Seveda pa bi bilo popolnoma drugače v ZDA in Aziji, saj se tam ne udeležujem tekmovanj. Odgovor na zadnje vprašanje je seveda zelo preprost: čim večkrat na različnih lokacijah prikazati res kakovosten ples in dobro energijo, ki ju velikokrat cenijo tudi konkurentke.
Kaj pa bo zate odličen rezultat in kako ga boš dosegla? Je to evropsko ali svetovno prvenstvo ali kaj drugega? Razsvetli nas, prosim.
Žal se moram spet ponoviti: odličen rezultat mi pomeni res dobra ocena trenerja in obenem moj dober občutek po analizi vsake tekme posebej. Za potrditev teh mojih neprestanih ponavljanj in kot odgovor na tvoje zadnje vprašanje o prvenstvih naj povem, da sem uradno septembra 2021 v Kijevu osvojila naslov svetovne prvakinje WDO v svoji kategoriji, vendar je bil marsikateri drug rezultat s precej manj zvenečim imenom bistveno več vreden. Tako je pač v ProAmu.
Nekaj parov pa se vas je zbralo v vašem Studiu 369 in plešete v ProAm kategoriji. Bo iz malega zraslo veliko?
Prav gotovo iz malega že raste veliko. Mislim, da smo za tako kratek čas delovanja na skoraj novem področju dosegli ogromno: imamo kar nekaj zadovoljnih rednih individualnih strank, ki res uživajo v tem, kar delajo, in s tem tudi skrbijo zase mentalno, fizično in emocionalno. Prav tako uspešno nadaljujemo izredno odzivne poletne ProAm delavnice, ki smo jih preoblikovali v tečaje, ki se vsak mesec bolj polnijo. Za bolj ‘zaresne’ ‘proamke’ organiziramo čisto prava redna preplesovanja, načrtujemo pa tudi sklop osnovnih (basic) tehničnih delavnic, prilagojenih prav vsem stopnjam ‘proamk’, za katere je že veliko zanimanje.
Hvala in uspešno želim!
Hvala tebi in hvala za dobre želje!
