Sylvia Plath. Svobodo si pridobim s kratenjem spanca!

Sylvia (foto: Hubert Amiel)

Prva predstava abonmajskega programa nove sezone Veličastnih 7, Sylvia, belgijskega režiserja Fabricea Murgie v produkciji Cie Artara je bila uprizorjena 18. oktobra na velikem odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani v sodelovanju s festivalom Mesto žensk.

Prva predstava abonmajskega programa nove sezone Veličastnih 7, Sylvia, belgijskega režiserja Fabricea Murgie v produkciji Cie Artara je bila uprizorjena 18. oktobra na velikem odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani v sodelovanju s festivalom Mesto žensk.
Naslov Sylvia je povzet po slavni pesnici, novelistki in pisateljici kratkih zgodb Sylvii Plath (1932–63), o kateri tudi teče zgodba uprizoritve, o njenem nemirnem življenju, o veliki usodni ljubezni z britanskim pisateljem Tedom Hughesom, ki ga podpira v času njegovih študij, ko pa postane slaven, je njune idile konec. Umetnica Sylvia je bila ikona svojega časa, o sebi in svoji življenjski svobodi pa zapisala: “Svobodo si pridobim s kratenjem spanca.” V svojem nemirnem življenju je prvič posegla po samomoru že kot 12-letnica, jo tudi zarana zdravili z elektrošoki, kot se sledi v njenem Dnevniku (1963) ter na odru, in je istega leta izšel njen roman Stekleni zvon. Bila je del nove generacije, ki je hlastala po svobodi, ona pa po svojem pesniškem ustvarjanju, obenem si je želela popolno družinsko življenje, ko so si že njene želje bile kar nasprotujoče.

Sylvia

O Sylviji in njenem zadnjem dejanju je tudi pri nas tekla odrska uprizoritev, praizvedba koreodrame avtorja Damirja Zlatarja Freyja novembra 2001 na odru Plesnega Teatra Ljubljana: Sylvia Plath. Monolog iz onstranstva v izvedbi Rosane Hribar in produkciji PTL in Koreodrame. Koreograf in režiser Damir Z. Frey je še drugič našel navdih v opusu Sylvie Plath, v njeni poeziji, pismih in izvedbi Sonje Polanec, osredotočen pa na pesmi: Lady Lazarus in Pursuit/ Zasledovanje; tudi je Zasledovanje naslov njegovega drugega projekta iz leta 2005, uprizorjenega avgusta na Primorskem poletnem festivalu v Kopru.


Režiser Fabrice Murgia je sijajno prepletal dramsko in filmsko režijo, tudi večplastno portretiral lik glavne junakinje v avtorski multimedijski poetiki Sylvia, ki ob živi glasbi in izredni solistki in pianistki An Piérle pridobi žanrsko opredelitev: pop opera, ko libreto razkriva dileme in psihotična stanja slavne pesnice, tudi njeno ranljivo ljubezensko izkušnjo, ki jo v določenem trenutku pripelje do samomora. Ko se tudi predstava Sylvia začne ob samomoru junakinje, ko glavo vtakne v plinsko pečico. Scenski okvir je postavljen na več višinskih nivojih, najvišja pa konstrukcija, namenjena glasbenikom, in svoj prostor pridobi še klavir. Večji del odra zapolnjuje razvejana, tudi lahko premakljiva scenografija (scenografija: Rudy Sabounghi), ki daje vtis mesta, tudi razpira stanovanjsko notranjost, kjer se sledi psihozi, tudi opravilom glavne junakinje, npr. v kuhinji, ob hoji med prostori, ki dajejo vtis ulice, še posebej ko se po njej napoti devet Sylvij v kostumski belini (kostumografija: Marie-Heléne Balau). Njih devet razgibanih igralk, z osvojeno filmsko igro, ko istočasno nastopajo tako na sceni kot na filmski projekciji, postavljeni na višinskem nivoju velike koncertne dvorane CD. Tako spodaj kot zgoraj, bi se temu reklo, kajti ob igralkah se med prostori smuka tudi filmska režiserka Juliette Van Dormae s kamero v roki, ki je usmerjana na dogajanja na odru. Posnetki pa se neposredno projicirajo na filmsko platno ob tehnični režiji Glacinta Caponia, ki je obenem oblikovalec videa in svetlobe. Za svetlobo, ki je v pravšnji meri osvetlila oder, tako da je bil dobro viden iz parterja, medtem ko je do balkonskih višav prispela le slabšalna osvetlitev, dobro, da je bila na ogled filmska projekcija. Predstava se začne z glasbo, žametnim dotikom tonov, ki božajo in se prelivajo v zgodbo junakinje; kako dobro dene, ko se glasbi sledi v živo v izvedbi An Pierlé Quartet (An Pierlé, Koen Gisen, Hendrik Lasure & Casper Van De Velde). Glede na dramsko vsebnost projekta in glasbeno podlago je to edinstveni gledališki Blues za Sylvio. Igralke, plesalke in Sylvie: Valérie Bauchau, Clara Bonnet, George Cizeron, Vanessa Compagnucci, Vinora Epp, Léone Franҫois, Magali Pinglaut, Ariane Rousseau, Scarlet Tummers, in vsaka posebej ponazori neko stanje junakinje Sylvie, tudi odigra eno njenih stanj sila kompleksne osebnosti, ki se kar večplastno ponavljajo, tako da vsaka v tej poldrugi uri uprizoritve oblikuje zahtevne vloge, ki zahtevajo moč izraznosti in pristnost izvedbe. One, Silvije, se izkažejo za dinamično vodilo uprizoritvene celote, poleg snemalke s kamero; ko gibko potencirajo ustvarjalni ritem, se gibljejo med vmesnimi scenskimi prostori, tudi dobro razgibajo scensko statiko in jo kar gibko vetrijo. So edinstvene igralke, ki svojo moč igre ne usmerjajo le na sceno dogajanja, saj morajo slediti še kameri, tudi se osredotočati na izrazno noto obraza, torej na filmsko igro, ki jo beleži, portretira filmska kamera; saj so njihovi obrazi na zaslonu povsem v ospredju in v široki resoluciji sike.

Belgijski režiser Fabrice Murgia je diplomiral na konservatoriju v Liégu, po diplomi pa bil deležen vlog v gledališču, na televiziji in filmu. Ustanovitelj in umetniški direktor je skupine Cie Artara, sicer pa režira, tudi piše za gledališče in je začel režirati še za film.
Slediti predstavi Sylvia v režiji Fabricea Murgie ter izvedbi skupine Cie Artara, pomeni slediti inovativni multimedijski uprizoritvi, ki se izkaže za sila dobrodošlo postavitev na velikih koncertnih odrih, ko se z neposrednimi posnetki iz scenske nižine lahko uprizoritev prenese na filmsko platno, ob tem pa končno pridobijo jasen vpogled v dogajanja na odru, tudi tisti iz balkonskih višin; po svoji umetniški vrednosti pa je Sylvia obenem velik režijski dosežek sodobnih umetniških obzorij.

(foto: Hubert Amiel)


Prva predstava Veličasnih 7 je uspešno odprla novo gledališko sezono tega abonmajskega cikla Cankarjevega doma. In smo že v pričakovanju nove gostujoče uprizoritve, ki prihaja iz Južne Afrike: Žrtvovanje/The Sacrifice slavne koreografinje Dade Maslo in v izvedbi njene plesne skupine The Dance Factory Johannesburg; na sporedu danes ob 19.30 v Gallusovi dvorani CD.