V času prazničnih priprav lanskega leta je v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana uzrla premiero nenavadna plesna predstava Staging A Play: The Glass Menagerie/Steklena menažerija po konceptu in v režiji hrvaškega koreografa ter plesalca Matije Ferlina. Po končanem študiju v Amsterdamu/Schoole for New Dance Development je Ferlin nekaj let deloval v Berlinu, potem se vrnil v rojstni Pulj in se osredotočal na raziskavo gibalne substance.
Na našem portalu smo že pisali o njegovi igri z malimi plastičnimi figurami, ko je skušal neformalno in skoraj negibno izpisati težo samote: Sad Sam iz leta 2011, tudi o predstavi Drugi sočasno (2012- 2013), kjer se je usmerjal na nativne gibalne oblike brez okrasnih dodatkov ob popotnikih in iskalcih po zgodbi Jasne Žmak, tudi o srečanju z njegovimi študenti akademije S.E.A.D v koreografiji Body Project na XFront@, ko se njegova koreografska raziskovanja že usmerjajo na plesne poljane. Za ta svoj čas iskanja in razvijanja koreografskega jezika je Ferlin dejal, da je očitno bil potreben, kajti pripeljal ga je do koreografske dramatizacije svetovne uspešnice ameriškega dramskega pisatelja Tenneeseeja Williamsa (1911-1983): Steklena menažerija.
Ne ravno znan dramatik Tenneesee je ob uspešni premieri avtobiografske drame Steklena menažerija leta 1944 postal nadvse čislan dramski pisatelj. Svojo Stekleno menažerijo imenuje "spominska drama", ko po spominu opisuje svojo družino in ker spomin ni ravno eksakten, saj pravi, da je "sedež spomina v srcu", pa dovoli in celo pričakuje uprizoritveno svobodo. Drama je nastajala v času recesije in izpostavlja delavsko družino, nastopajoči so mama Amanda, sin Tom, ki edini služi, sestra Laura in zaželeni snubec Jim. Zgodba steče ob svečah, ker sin Tom, sicer po duši boem in pisatelj, ni plačal računa za elektriko, in ob pripravi svečane večerje ob prihodu Jima, možnega snubca senzibilne sestre Laure z rahlo hibo po preboleli paralizi, ki se posebej posveča svojim steklenim figuram. Jim je šolan in dobra priložnost za Lauro, s katero intimno zapleše, ji celo skuša povzdigniti samozavest, se pa nerodno obdrgne ob steklenega samoroga ter slučajno razbije njegov rog, ob svečniku in pobiranju črepinj jo poljubi ter prizna, da ni prost. Mama Amanda, ki ves svoj čas posveča Lauri in iskanju premožnega snubca, pa ob tej novici svojo jezo strese nad sinom Tomom, ki na koncu napove, da zapušča dom. Ferlin je dejal, da je naloga bila jasna, saj so na plesni oder postavljali sedemdelno strukturo Tenneeseejeve drame, posredovano v štirih dramskih funkcijah, in so sledili pisateljevem besedilu, ki podčrtava like in daje natančne odrske napotke.
Delovni proces prevajanja dramske igre in žive besede v abstraktni jezik telesnega izražanja se je začel tako kot v gledališču z učenjem dialogov in vlog, Ferlin pa pazil, če je kdo od plesalcev v nekem trenutku pozabil tekst in v istem trenutku je zastala tudi njegova telesna govorica, kar pomeni, da plesalci ves čas sledijo neizgovorjenemu tekstu, ki teče v njihovih mislih. Torej drama Steklene menažerije zaživi tokrat v režiji Matije Ferlina in v koreografskih sugestijah ustvarjalcev, kjer se dialogi slikovito in seveda brez besed spletejo v zgodbo, za izvedbo pa so zaslužni: Loup Abramovici/Jim, Anja Bornšek/Laura, Maja Delak/Amanda, Matija Ferlin/koreograf in Žiga Krajnčan/Tom, ob dramaturgiji Gorana Ferčeca in glasbi Luke Prinčiča.
Scena je razdeljena na dve polovici z vmesnim sprehajališčem, možnim prehodom, po scenografiji Mauricia Ferlina, ob tehničnem in svetlobnem vodenju Saše Fistrića. V bistvu je to en sam prostor, razdeljen na del, kjer teče realnost in se gostje posedejo ter s pijačo hladijo okoli obloženega omizja svečane večerje, in umišljeni oder dramske zgodbe, ki je imaginarno izpostavljen v bleščeči belini in v obliki velike kadi-bazena s potrebnimi vhodi in izhodi, kjer se fragmentarno, vendar po časovnem zaporedju spleta omenjena dramska zgodba. Tisti, ki usmerja tok dogajanja na strani omizja in onstran v bazenu beline, je koreograf Ferlin, je tudi dodani peti člen v tej scenski gradnji plesne dramatizacije. Tako gledalec sledi pogovorni atmosferi okoli omizja, sočasno tudi gibanju, zajetem v beli sceni, kjer se srečujejo liki, tečejo monologi in se jasno ter razločno medsebojno komunicira, in četudi ne bi poznali zgodbe, je Ferlinova dramsko-plesna zasnova jasno berljiva, čeprav zarisana in animirana v gibu, v jeziku telesnega izražanja. Tudi vsak nastopajoči domiselno začrta svoj lik in ekspresivno lušči stanja v njemu lastni telesni govorici.
Maja, mati Amanda, je utrujena, nevrotična, vedno na preži in v skrbeh, njene obtežene roke vihrajo v nebo vpijoče, gibi pa se premetavajo kot neslišni vulkanski (neizrečeni) besedni tok, tudi sinu "primaže" klofuto v jezi in bolečini, kot bi izstrelila katapult, medtem ko je Anja tako kot Laura tenkočutna v svoji gibalni pisavi, skoraj neopazna, pa vendar zavestno prisotna, in se vsak njen gib boči v lepoti plesne mladosti, čeprav nekam zamaknjene in še nerealizirane. Loup ali Jim je zreli moški, ki premore veliko barvnih plesnih odtenkov in se poleg Žigana tudi največ zadržuje v medprostoru kot tisti zaželeni, ki prihaja.
Brat Tom je opazovalec dogajanja, ki pa prekipeva v energijah svojih plesnih vibracij, čuti in pričakuje čas, ki prihaja, proti koncu in ob omizju pa v tonih liričnega pričakovanja spevno zadoni še njegov mladostni glas. Tako vsak nastopajoči poustvari svojo koreografsko strukturo, največkrat tudi improvizirano, ki osvetli dramski lik, celoto pa poglablja in bogati s svojim gibalnim spektrom. Zanimivo kako novi izvirni medij razpira nova ustvarjalna plesna obzorja in se koreografska Steklena menažerija izpisuje v novem gibalnem izrazoslovju, komponiranem v abstraktnih plesnih tonih neizrečenih besed, ki docela orišejo Teneesseejevo dramo.
Matija Ferlin se je ustvarjalno in pogumno lotil znane Tennesseejeve drame, jo tudi skupaj s svojo ekipo soustvarjalcev genialno prevajal v telesno govorico in povsem na novo insceniral na podiju plesne dramatike, kar si nedvomno zasluži ogled in pohvalo.
Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.