Starinski plesi obnoreli današnji čas

Lieven Baert v solo variaciji na temo Folie.

Ta nenavadni dogodek in za zgodovino plesa izjemna prireditev je zaobjela plesno temo širokega zgodovinskega obdobja – od rane renesanse v 15. stoletju pa vse do 18. stoletja in časa razgibanega baroka. Toda program prireditve se ni končal ta večer v veliki dvorani Španskih borcev ob navdušenju 270 gledalcev, ampak se je podaljšal še za eno stoletje, se prestavil v plesno razigrani čas 19. stoletja in v prostore Gibalnega instituta Vija-vaja na Dolenjski cesti v Ljubljani, kjer je potekal petdnevni seminar poklicnega usposabljanja za pedagoge, mentorje in baletne plesalce. Delavnico je obiskovalo 34 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Poljske, z Dunaja in celo iz ZDA, ki so se urili v različicah četvorke, valčka in v podeželskih plesih pod vodstvom izjemnega strokovnjaka na tem področju, učitelja, plesalca in koreografa Lievena Baerta.

Udeleženci so prišli iz različnih držav sveta …
Vokalna delavnica ljudskega petja kakor tudi celostni pristop postavitve pevskega organizma je potekala pod strokovnim vodstvom naše uveljavljene pevke in umetnice Ljobe Jenče. Posamezna popoldanska ura je bila zapolnjena s predavanji o plesnih zapisih in kostumih historičnih časov (Lieven Baert), o delovanju plesnega učitelja Georga Linka in o njegovem priročniku o družabnih plesih natisnjenem v Celju ob izteku 18. stoletja, torej o prvem slovenskem plesnem priročniku, ki je bil napisan v nemškem jeziku, predaval pa je dr. Marko Motnik, slovenski glasbenik in muzikolog, ki deluje na Dunaju, in o ljudskih izročilih in šegah (Ljoba Jenče). 
… in so se ob pedagogu Lievenu Baertu naučili marsikaj novega.
Pred desetimi leti je profesorica glasbe in diplomirana muzikologinja Lidija Podlesnik Tomášiková zaorala slovensko ledino na področju historičnih plesov, in rezultati njenega desetletnega umetniškega poustvarjanja na tej za Slovenijo še neznani plesni praksi so resnično izjemni; je ustanoviteljica in umetniški vodja KUD Cortesia, organizira in vodi tečaje po Sloveniji, je voditeljica in učiteljica mladih plesalcev, ki se zanimajo za to plesno zvrst, in pred desetimi leti je svoje znanje podala tudi učenkam Umetniške gimnazije za sodobni ples ter tako  pripomogla k historični  plesni izobrazbi mladih plesalcev. Ansambel Cortesia je že leta 2006 skupaj z Domnom Marinčičem izpeljal cikel koncertov po slovenskih gradovih (Dobrovo, Kranj, Velenje, Idrija, Kromberk, Maribor, Ptuj), septembra tudi v Palaciju ljubljanskega gradu, kjer se jim je pridružila novoustanovljena skupina za historični ples Celestina iz Brežic pod vodstvom Hedvike Lopatič. Že prihodnje leto se je ansambel podal v mednarodne vode; Mednarodni festival dvornega plesa Cracovia Danza, Krakov 2007, nato sledi Mednarodna promocija slovenske kulture v Furlaniji s sodelovanjem na mednarodnem festivalu Med zvoki krajev.
Marko Motnik in Pia Brocza sta zaplesala dva baročna plesa, in sicer menuet in gigue.
Ples ali izražanje z gibi je umetnost stara toliko, kolikor je staro človeštvo, rojeval se je v času in prostoru med ljudmi, najprej in največkrat na prostem kot obredna oblika, tudi kot oblika veselja, zabave in sproščanja notranjih napetosti določenega števila med seboj povezanih skupnosti. In tako so se v zgodovini časa razvijali ljudski plesi, ki jih še danes poznamo ali prepoznamo kot folkloro določenega naroda. Na dvorih pa so se oblikovale različice ljudskih plesov, ki so na začetku fevdalizma pa tudi v času zgodnje renesanse bili še kar primerljive z ljudskimi plesnimi koraki in figurami, pozneje pa so se dvorni plesi (fr. ballet de cour) kultivirali in nosili pečat časa. Dvorni plesi so bili pomembna socialna in družbena oblika, ki je posameznika lahko postavila ali celo odstavila s prestižnega položaja. Največkrat so plesni učitelji in koreografi snovali plesne figure, prostorske oblike in jih vestno zapisovali, na te pa so potem glasbeniki skladali glasbeno strukturo. Plesni publicist Thoinot Arbeau (1529-1596) je natančno in metodično zapisoval glasbo za ples, pri nas pa je prvi znani tovrstni zapis nastal 1618 pod peresom Isaaca Poscha
Kraljica Katarina Medici je v baletu izstopala med plemkinjami, kralj – baletni plesalec je bil tudi Ludvik XIII, oče Sončnega kralja in baletnika Ludvika XIV, ki je med svojo vladavino leta 1661postavil prvo baletno šolo v Parizu, Academie Royal de la Danse. In to je čas, ko se na dvorih postavljajo že poklicni plesalci, plesne kompozicije pa so prepolne zahtevnih korakov in sosledij, ki jih danes v določenih različicah poznamo kot osnove klasičnega baleta.
Poustvarjanje historičnih plesov zahteva poglabljanje v zgodovino kulturnih obdobij, natančno študijo glasbenih zakonitosti časa, branje ter postavljanje zakodiranih zgodovinskih plesnih oblik in nenazadnje tudi plesno kultiviranje lastnega telesa, da bi se plesalec, koreograf ali učitelj lahko istovetil s historičnim plesnim obdobjem in izročilom. Posebno vlogo v taki prireditvi imajo kostumi (delo kostumografinje in scenografinje predstave Jasne Vastl) in ti so vsekakor nosili pečat časa, medtem ko se je obutev skušala stilno prilagoditi oblačilu. Skušajmo si zamisliti dvorni svet mladostne igrivosti, čas, ko so se dekleta poročila že v obdobju pubertete in je koketni duh vladal prostoru, kjer so že minimalne in elegantne geste ter skoraj neopazni pogledi veliko govorili in ko so skrivnostni nasmehi med plesom izražali osebno naklonjenost.
In v ta čas je gledalce postavila Lidija Podlesnik Tomášiková s predstavo Začetki evropskih družabnih plesov. Predstava je razdeljena na tri plesna obdobja, začne pa se z elegantno in enostavno hojo vseh nastopajočih po odru. Ob prikazanem mimohodu sem pogrešala več dvornega duha, vendar domiselna projekcija besedila tega obdobja, da je zemlja ravna ploskev in je vesolje končno ter čas linearen, je moje misli preusmerila v čas rane renesanse, čas nizkih podrsavajočih korakov plesa basse danse, ki jih je v gibalni eleganci in v lepoti renesančnega duha zaplesala Lidija Podlesnik Tomášiková v plesu Barcelonne in ob spremljavi mezzosopranistke in harfistke Tanje Vogrin. Ples je kodiran kot Nizki ples Margarete Avstrijske, Kraljevska knjižnica Alberta I. v Bruslju št.9085. Voltati in Ca Rosina (ballo) Govannia Ambrosia je zaplesal plesni trio Barbara Kanc, Lidija Podlesnik Tomášiková in Ana Štefanec, glasbena spremljava Tanja Vogrin. V obeh plesih se prepletajo koraki ljudske pive s poskočnimi koraki naraščajočega plesnega ritma saltarelo, značilnimi za  italijanski ples 15.stoletja.
Slovensko ljudsko pesem, balado Pegam in Lambergar, je poustvarila pevka Ljoba Janča v spremljavi viole gamba in izvedbi Domna Marinčiča, in nas tako prenesla na domača tla, na grad Kamen, kjer sta domovala in na turnirjih zmagovala Gašper Lamberger ter njegov sin Jakob.
Lidija Podlesnik Tomašikova je zaslužna za ohranjanje starinskih plesov in za organizacijo enkratnega seminarja. (Foto: Tamás Tuza)
Obdobje se konča z ballo francese, italijanskim dvornim plesom, v izvedbi ansambla Cortesia v glasbeni spremljavi Tanje Vogrin, Domna Marinčiča, Ljobe Jenče/lajna in Lidije Podlesnik Tomášikove/tolkala.
Drugi del  predstavitve zaobjame ples 16.stoletja – spagnoletta, cascarda in balleto – in se konča s priljubljenim plesom angleškega podeželja – country dance iz  prve polovice 17. stoletja. To je čas, ko znanost oznani, da je zemlja okrogla in je sonce v središču, plesi pa  postanejo prostorsko razigrani.
Spagnoletta Nuova Fabritia Carosa zapleše Skupina za historične plese Celestina v plesni priredbi in pod mentorskim vodstvom Lidije Podlesnik Tomášikove, hkrati pa steče projekcija posnetka gradu Kromberk iz leta 2006, kar  plesu doda prostorsko razsežnost in iluzijo množičnosti. Chiara Stella, Fabritia Carosa stilno v duetu zaplešeta Barbara Kanc in Matjaž Lapornik. Njunemu duetu sledi še  sestavljen in bolj zahteven ples balletto Alta Mendozza, ki sta ga v plemiški graciozni drži virtuozno zaplesala že prepoznavna plesalca naše sodobne plesne scene Ana Štefanec in Milan Tomášik. Plesno obdobje 17. stoletja oba para zaključita s podeželskim plesom Parsons Farewell, Johna Playforda, plesnega učitelja iz obdobja 1651-1690.
Tretji del te historične plesne prireditve preide v 18. stoletje in čas menueta, ko je že držalo, da gravitacija obstaja(pripis na projekciji). V plesu Menuet zaplešeta avtorja koreografije Pia Brocza in Marko Motnik, člana Tantz-Arta iz Dunaja. Njuni postavitvi menueta pa sledi še baročni ples gigue. In na koncu še vrhunec prireditve v priljubljeni glasbeni melodiki 17. in 18. stoletja – Folia, v izvedbi in koreografiji gostujočega plesnega učitelja Lievena Baerta. Solistične variacije izvirnega španskega plesa so bile, kot se predvideva, namenjene poklicnim plesalcem in so predstavljale neke vrste zahtevne vadbene kompozicije, da bi se lahko urili v izvajanju baročnih korakov. 
Folia Lievena Baerta je bila prava poslastica za ljubitelje baročnih plesov, prepolna igrivih korakov, glasbeno in prostorsko natančno izoblikovana, povrh pa še stilno prepojena z izrazom in šarmom plesalca.
Lidija Podlesnik Tomášiková si je zastavila obširen cilj – predstaviti historične plese petih stoletij, kar ji je tudi povsem uspelo, ko je tako gledalce kot tečajnike vodila po plesnih salonih in značilnostih evropskih historičnih časov ter ob tem še rahlo izpostavila slovenske značilnosti tega časa.
Avtorica prireditve Začetki evropskih družabnih plesov hkrati zaključuje tudi svoje dvoletne specialistične študije v okviru delovanja IHDP(Institut for Historical Dance Practice) – Gent, Belgija pod vodstvom Lievena Baerta.

View Gallery 5 Photos