Spektakularna La Fura dels Baus. Leteli bodo spermiji in jajčeca.

V umetniškem ambientu, na pergoli ljubljanskih Križank, na vrtni arhitekturi, ki kar vabi na uprizoritvene dogodke, je bila 13. junija 2017 tiskovna konferenca, namenjena uradnemu odprtju jubilejnega 65. Ljubljana Festivala (LF) ob uprizoritvi scenske kantate Carla Orffa, Carmina Burana, v izvedbi uveljavljene katalonske skupine La Fura dels Baus iz Barcelone in v režiji opernega ter gledališkega režiserja Carlusa Padrisse, enega od šestih umetniških vodij tega znamenitega ansambla. Prav za to tiskovno konferenco si je Padrissa rezerviral čas, tudi prispel iz bližnje Italije, kjer skupina trenutno gostuje, hkrati pa si še ogledal otvoritveno festivalsko prizorišče oziroma oder na Kongresnem trgu, kjer bo Carmina Burana tudi premierno uprizorjena 27. junija.

Režiser Padrissa je bil gonilna sila tudi pri sodelovanju skupine na osrednji predstavi otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Barceloni leta 1992. V svojem pozdravnem govoru je direktor LF Darko Brlek posebej opomnil, kako je takrat nepozabno zadonel slavni pevski par, Montserrat Caballe in Freddie Mercury, v skladbi Barcelona, ki je obšla svet in ga še leta navduševala.

Na vprašanje, kaj meni o odru na Kongresnem trgu, je Padrissa dejal, da je kar prilagojen zahtevam njihove predstave. Naklon odra je  5˚ ( pet stopinj), tako da bodo tisti spredaj lahko povsem spremljali dogajanje na odru, oni zadaj pa pridobijo še dodatno veličastno kuliso, in to je Ljubljanski grad. Skupina pride v Ljubljano tri do štiri dni pred predstavo in takoj začne postavljati oder, torej že same priprave obetajo svojevrsten spektakel.

Znameniti vzklik vladarici sveta "O Fortuna" bo odprl letošnji 65. Ljubljana Festival, obetajo, da z vznemirljivo uprizoritvijo Carmine Burane, ki je očarala več kot 100.000 gledalcev po vsem svetu v režiji Carlusa Padrisse in pod dirigentskim okriljem maestra Josepa Vicenta ter v izvedbi vokalno-inštrumentalnega korpusa z vse Slovenije. V superlativih se opisujejo pretresljive scene, posebni učinki, pomladne dišave in globoko čustveno nabita glasba skladatelja Carla Orffa, ki bo donela po središču Ljubljane. Pri nas se bo dogajalo doslej še ne videno, ko pevci pojejo pod vodo ali stoje v vodi in ko se nastopajoči z vzvodi premikajo po višavah ter širinah odra, ko se dekle v letu na višavah  transformira v  žensko. Tako vetrno scensko vzdušje Padrissa imenuje gledališče vetra, hkrati pa verjame tudi v moč vode, zato predstavo izpolnjuje tudi ta element življenja, ki mu pravimo voda; ko tudi devet mesecev svojega življenja preživimo v vodi, seveda pred rojstvom.

Že na začetku svoje predstavitve je zaprosil prisotne, če lahko uprizori kratek performans. Nato se je s kozarcem vode rahlo poškropil po glavi ter odrešujoče oddahnil in dejal, da je znova svež, tako kot je osvežilna Orffova Carmina Burana. Nemškega skladatelja Carla Orffa (1895–1982) imenuje za sodobnega, revolucionarnega in inovativnega glasbenika. Ritmi Carmine Burane so bazični starodavni, ko donijo v ritmu srčnega utripa, v močeh, ki rojevajo življenje. "Kot bi po zraku leteli spermiji in jajčeca," je dejal. Zbor predstavlja moč življenja in pripoveduje o deklici, ki se spreminja v žensko, v samostojno osebnost, ki sama odloča o sebi. Arhaični tempo besed v latinščini dobi poseben zven ob spremljavi rezkih zvokov tolkal, ob inovativnem inštrumentariju, ki ga glasbene šole in glasbeniki sveta imenujejo Orffov inštrumentarij.

O Ljubljani je režiser Padrissa spregovoril s posebnim navdušenjem, sicer je prvič pri nas in ga je lepota naše prestolnice povsem prevzela. Navdušili so ga naša kulinarika in vina, predvsem pa ljudje, ki so srčni, nasmejani ter prijazni, saj pri njih ni bilo čutiti ošabnosti. Dejal je, da je v mestu videl veliko lepih ljudi, postavne mladeniče in dolgonoga dekleta, sicer kamorkoli potuje, je njegov pogled namenjen prav ljudem, ki jih srečuje, opazuje in želi bolje spoznati. V Ljubljani se počuti dobro, je še dodal, in te vtise bo nosil s seboj. Spomnil se je, da je skupina 1980. gostovala v Beogradu in Zagrebu, da pa do Ljubljane takrat niso prišli. Skupina La Fura des Baus je v Ljubljani gostovala leta 1990 s predstavo Tier Mon, podatek je posredovala novinarka Dela Žejna Leiler, ki jo je zanimala razlika med delovanjem takratne in sedanje skupine. Režiser Padrissa je poudaril predvsem razlike, ki jih odsevajo njihova življenjska leta, ko je ekipa  enaka, vendar so tistih 90. bili od 20 do 30 let mlajši. Bili so v polni formi in na višku svojih moči, tista predstava je bila dejansko odlična, govorila je o vojni, ki, kot vemo, se skozi zgodovino  skoraj ciklično ponavljajo in so žal sestavni del človeškega življenja, kar se lahko tudi danes neposredno opaža. Danes so ravno za toliko let starejši, so, kot se temu pravi, v svojih "zlatih letih" in je zato danes lahko na sporedu tudi njihova Carmna Burana, veličastno scensko delo za simfonični orkester, zbor in pevske soliste.
Ob koncu novinarske konferenc je Padrissa k svoji performativni osvežitvi povabil tudi  prisotne novinarje, nekaj se jih je veselo tudi odzvalo povabilu. Umetniški vodja ter direktor LF Darko Brlek je po dejanju škropljenja z nekaj kapljicami vode iz kozarca smeje oznanil, da je zdaj drugič krščen, ob tem pa opozoril, da če bo 27.junija slabo vreme, bo predstava na sporedu prihodnji dan.

View Gallery 6 Photos