Smešno. Slovenska sodnica sodila. Vodičar & Bičkova nista zmagala

Drugo mesto Mihe Vodičarja in Nadije Bičkove na minulem svetovnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov na Dunaju je sprožilo številne polemike. Predvsem glede sojenja slovenske sodnice Mete Zagorc, ki je slovenski par sodila v latinskoameriških plesih na prvo mesto, v standardu pa na drugo in tretje. Kot je za naš portal dejala, je to bilo najtežje sojenje v njenem življenju, sodniški kodeks pa ji prepoveduje komentiranje rezultatov. Za mnenje sem vprašala sodnika Marka Vodnika in Fredija Novaka, nekdanja vrhunska plesalca Katarino Venturini in Mateja Krajcerja, trenerko in obiskovalko svetovnega prvenstva na Dunaju Tatjano Lahvinovič Galčun ter rednega spremljevalca razvoja plesa pri nas Dušana Vodlana, ki je znan tudi po tem, da na morebitne nepravilnosti pogostokrat tudi opozori. Marku Vodniku, Frediju Novaku in Dušanu Vodlanu sem zastavila vprašanje, kaj bi se zgodilo z uvrstitvijo Mihe in Nadije, če bi se Meta odločila drugače, kot se je.

Marko Vodnik je za naš portal konkretno izračunal, kaj bi se zgodilo, če bi Meta sodila slovenski par v vseh plesih na prvo mesto:"Če bi Meta dala vse enke Slovencu tudi v standardnih plesih plesih, ne bi zato bil nič boljši v posameznih plesih oz. bi bil še vedno drugi v standardu, razen v slowfoxu tretji – enako kot sedaj, in danski par bi imel enaka mesta, torej bi bil seštevek mestnih ocen (pravilo 10) še vedno enak in je potrebno uporabiti pravilo 11,  ki pa govori o posameznih ocenah sodnikov.  Če bi eden od parov dosegel majoriteto posameznih ocen sodnikov (46 ocen od 90 možnih) 1 (prvih mest), bi bil prvi. Če bi Meta dala vse enke tudi v ST Slovencu, bi bilo to 29+5 = 34 ocen 1, kar je premalo. Zato se upoštevajo po pravilu 11 prva in druga mesta, (Meta je dala 3x tretje mesto Slovencu, kar bi potem zvišalo število 1&2 mest za tri, a je to še vedno manj kot pri Dancu). Tudi če bi Meta dala Dancu v ST in LA vse preostale ocene 3 in slabše, bi bilo lahko 6 slabših ocen (samo rumbo mu je dala 2 (ostale LA slabše) in vse ST plese 1) in bi bil končni rezultat še vedno enak. Slovenec bi imel seštevek 1&2  (44+5 = 49 posameznih ocen) in Danec bi imel seštevek (58-6 = 52 posameznih), kar je po skatingu Rule 11 še vedno prvo mesto za Danca."

Plesni trener in sodnik Fredi Novak, ki je spremljal svetovno prvenstvo na Dunaju, je svoja nekdanja varovanca v našem članku že pohvalil, dodaja pa še nekaj misli tudi glede odprtega prvenstva Avstrije, v okviru katerega se je odvijalo svetovno prvenstvo: "V zvezi s postavljenim vprašanjem glede izračuna rezultatov na svetovnem prvenstvu ugotavljam, da se končni rezultat ne bi spremenil niti v ekstremnem primeru, da bi Meta dala Mihi in Nadiji vsa prva mesta, njunima konkurentoma pa vsa šesta mesta v vseh desetih plesih. Da bi zmagala, bi ju moralo pet od devetih sodnikov v vseh plesih soditi na prvo ali drugo mesto, kar se ni zgodilo. Kar se tiče ocene odprtega prvenstva na Dunaju, pa sem bil jaz tam kot spremljevalec parov, ki jih treniram. in sem spremljal predvsem njihove nastope. Nova dvorana je mnogo boljša od stare, kaj več pa nimam dodati. Organizacija je bila kot vedno v redu. Cene pa tudi kot ponavadi zasoljene (45€ najcenejša vstopnica za soboto). Za razliko od lani vsaj starši otrok, ki tekmujejo, niso ostali pred vrati. Parov je bilo manj kot ponavadi, na World Open Standard in World Open Latin  tekmah več kot pol manj! Ta upad se dogaja na skoraj vseh odprtih prvenstvih in ni nič presenetljivega. V primerjavi z rezultati slovenskih parov na AOC v preteklih letih, tokrat z izjemo Mihe in Nadije, ni nihče drug posegel po visokih uvrstitvah. Zahvaljujem se ti, da si me v izjavi točno citirala, kar sem ti povedal po telefonu, in še enkrat poudarjam, da bi po moji oceni Miha in Nadija morala zmagati. Srž problema je mnogo globlji kot ocene slovenskega sodnika! Gre za to, kdo so ljudje, ki sodijo uradna prvenstva in zakaj dobijo pravico soditi tako prestižna tekmovanja. V WDSF se dogaja, da se vse, ki smo do dela predsedstva WDSF kritični, briše s seznamov sodnikov. Mi imamo slovenske ljudi v predsedstvu WDSF, ki točno vedo, zakaj kdo sodi in zakaj kdo ne. Najbolje bi bilo njih vprašati, zakaj Miha in Nadija nista zmagala."

Dušan Vodlan, ki že dolgo opozarja, da so kriteriji sojenja nedorečeni, pa meni:" Izračun sicer pije vodo. Tudi jaz sem ugotovil, da je danski par imel več drugih in tretjih mest, in sicer drugih mest 26 proti 15 in tretjih mest 24 proti 15. To drži kot pribito. Samo kaj je to za en sistem, da izniči najboljša mesta. Zame je večina prvih mest merodajna, saj gre za najboljšega in tako bi bil naš najboljši, saj je v paleti devetih sodnikov dobil največ prvih mest. Basta. Če bi pa imela oba enako število prvih mest, se gleda večje število drugih mest in tako naprej. To je smisel skatinga po moje. Tako pa zopet izigravajo ljudi, saj jim sistem to dovoljuje. Tokrat če bi Meta sodila po vesti in strokovno (ne pozabiti, da so si vsi strokovnjaki enotni, da sta tokrat bila še najbolj vidno oškodovana), bi jima morala dosoditi še v standardu vseh pet enk, a tega ni storila, ker je baje mislila najbolje. Halo, mislila!!! S tem bi Danec imel druga mesta in rezultat bi bil 34 enk proti 25 za naš par, kot tudi Marko pravilno ugotavlja. In problem je v sistemu in v nedorečenih kriterijih sojenja iz enega samega razloga, da lahko mešetarijo. In o tem jaz ves čas govorim in na to je pred leti opozarjal na predavanjih športni psiholog Matej Tušak. Vsi pa dobro vemo o kom govorim."

Nekdanji plesalec Matej Krajcer, ki pravkar opravlja sodniški izpit, razmišlja s trezno glavo:"Na Dunaju nisem bil, sem pa na tekočem, kaj se dogaja in sem tudi sam empatičen do Mihe in Nadije. Škoda, da jima ni že tokrat uspelo. Je pa to vedno dodatna motivacija za naprej, biti tako blizu naslova SP ti da za misliti, vliva ti sigurnost, samozavest, te inspirira za naprej, poglobiš se v detajle. Seveda si razočaran, ko čutiš, vidiš, verjameš, da si dal od sebe vse, ko ti stoji ob strani publika, a na koncu ugotoviš, da si naslov zgrešil za las. Najprej si jezen na druge, občutek imaš, da se ti je zgodila krivica, a ko se v telesu poleže raven adrenalina in ko se umiriš, začneš razmišljati s trezno glavo. Poglobiš se vase in začneš iskati poti, kako izboljšati oz. izpiliti to, kar že tako in tako počneš odlično, poglobiš se v imidž, nastop. Začrtaš si nadaljnjo pot in hodiš cilju naproti, premaguješ ovire na poti, včasih greš po bližnjici, včasih pa malo bolj na okoli, pomembno pa je priti do zastavljenega cilja. Dostikrat se vprašaš, ali je vredno, zame je vedno bilo, če plešeš s srcem, ga ni človeka, ki bi te lahko oviral na tvoji poti, je samo veter v prsa, ki se ga da z lahkoto premagati z dobro aerodinamiko, ali se pa obrneš in hodiš vzvratno, potem imaš veter v hrbet. Hahaha … Dostikrat sem bil jezen na sodnike, a vedno sem ugotovil, da je na meni, da nekaj premaknem na bolje oz. naredim drugače. Sodnik ima svojo vlogo, da oceni plesalca – plesni par po svojih najboljših močeh in mu dodeli mesto, za katerega misli, da si ga je zaslužil. Po mojem mnenju se plesa ne da izmeriti, ravno tako ne more sodnik videti dva para istočasno, da jih primerja, vsake oči imajo svojega malarja in je zelo relativno, kaj je komu lepo. Sodniki so ljudje in to dostikrat pozabimo."

Za mnenje sem prosila tudi nekdanjo vrhunsko plesalko Katarino Venturini, ki je bila s soplesalcem Andrejem Škufco mnogokrat v situaciji, ko so ju sodili slovenski sodniki. V Miamiju sem bila tudi sama priča, ko ju je Barbara Nagode Ambrož sodila na četrto mesto in razočaranje je bilo nepopisno." Kot si sama napisala, sem bila nič kolikokrat v situaciji, ko so naju na pomembnih ali manj pomembnih tekmah sodili slovenski sodniki.  Morda sva bila z Andrejem drugačna, morda so bili tudi drugi časi, vendar nikoli nisva za najin neuspeh krivila sodnike ali koga drugega. Vedno sva se po neuspehu ozrla vase in poskušala najti razlog, zakaj sva bila tako ocenjena. Seveda pa naju je neuspeh spodbudil, da sva še več in še bolj trenirala. Vsak sodnik je suveren v svoji odločitvi in sodi po pravici in resnici. In to je treba sprejeti! Iz mojih izkušenj je čas vedno pokazal, da je bila odločitev sodnikov pravilna. Po pravici povedano, sploh se ne spomnim, da naju je Barbara sodila na SP v Miamiju in da naju je sodila na 4. mesto. Z velikim prepričanjem lahko rečem, da sva si 4. mesto na SP v LA leta 2000 v Miamiju povsem zaslužila. Do naslednjega svetovnega sva tako trenirala kot nora, zorela, urila vztrajnost in potrpežljivost. In tako sva naslednje leto napadla z vsemi orožji, zmagala suvereno in hkrati na domačih tleh, kar je bilo še slajše. Ljudje, ki kritizirajo in komentirajo sojenje sodnikov, se na sistem sojenja ne spoznajo. Skating sistem ni sistem povprečja, ampak večine. Torej, če prepričaš večino sodnikov, da si najboljši, potem si najboljši. En sodnik ti na srečo ali na žalost ne more ne pomagati ne odmagati."

Plesna trenerka in nekdanja plesalka Tatjana Lahvinovič Galčun je navijala v prvih dunajskih vrstah:"Še enkrat bi rekla, da mi je ekstremno žal, da nista zmagala, ker sta res to zaslužila! Pa zelo mi je žal, da Slovenija nima letos svetovnih prvakov! Pač bomo imeli naslednjo leto! V to sem prepričana. Za vse ostalo pa … nima smisla, nič se ne spreminja …, pač za Fredija Novaka in Danielo Škofic Novak so osebne zamere na prvem mestu pred interesi države. Samo upam, da Miha in Nadija ne bosta odšla plesat za drugo državo, tako kot sva bila pred leti prisiljena narediti midva z Zoranom Plohlom."

Zaenkrat Miha in Nadija nadaljujeta serijo svetovnih prvenstev še pod slovensko zastavo. V Ukrajini ju jutri čaka standard, prihodnjo soboto v Berlinu pa latin. Seveda na kolajno ne računata, saj je konkurenca v posameznih stilih prehuda. Dunaj je pač bil zamujena priložnost. Kdaj in če se bo vrnila, pa je v svetu plesa res težko napovedati.

View Gallery 8 Photos