Arabsko kulturno društvo Rozana deluje v Sloveniji že od februarja 2009 s sedežem v Mariboru. Njihova vloga je povezati dve kulturi dveh narodov, tistih, ki so prišli iz arabskega sveta in živijo v Sloveniji, in seveda tudi domačine, Slovence, seznaniti s svojimi kulturnimi koreninami, ob tem pa še okrepiti medkulturni dialog, ki spodbuja raznolikost in večplastnost. … Njihovi člani niso samo Arabci, ampak so jim se pridružili tako domačini kot priseljenci drugih narodnosti, ki imajo enake cilje in želje. Ime Rozana je arabsko žensko ime, v prevodu pa je to naziv za majhno okence, lino nad vhodnimi vrati. V sklopu društva deluje tudi folklorna skupina, ki je tokrat pripravila predstavo Voda in sol/ Water and Salt. Izvirni naslov uprizoritve je v angleščini, ker je tudi spodbuda za predstavo prišla iz Londona, kajti Water and Salt je hkrati naziv mednarodne kampanje v podporo palestinskim administrativnim zapornikom v izraelskih zaporih, obsojencem, ki jih lahko aretirajo in kaznujejo brez pravno utemeljene obtožbe, že na podlagi domneve o njihovem nevarnem delovanju, in so na tak način lahko obtoženi tako odrasli kot otroci. … Kultura je bila in je še vedno odsev naroda in njegove kakovosti življenja, je tudi zgodovinski zapis preteklih časov ter obdobij, na katerih naj bi se gradili novi časi, nova kultura. Žal pa je kultura prepolna krvavih pismenk, utrujenih od vojn in uničevanja tega ali onega naroda, ali veroizpovedi in političnih trenj. Tako je menda bilo od nekdaj, od obstoja človeške civilizacije, in ni nič drugače tudi danes (znanstveniki pa podobne "vojne premike" opažajo pri gorilah, ko neko pleme nenapovedano napade drugo in pobije primate, ženke in mladiče pa si kar prisvoji, čeprav so leta pred tem sobivali v miru). … Arabsko društvo Rozana se je povezalo s plesnim gledališčem Al Zayatouna iz Londona, ki ga vodi Ahmed Najar, in od leta 2007 ustvarja mednarodne kulturne projekte, s katerimi svet z odra seznanja s perečo težavo palestinskega naroda in njihovimi družbeno-političnimi razmerami. Palestinec Ahmed Najar je pred desetimi leti prišel iz Gaze in se naselil v Londonu. Razdaljo od Londona do Ljubljane, nujno potrebno za pripravo predstave na odru Plesnega teatra Ljubljana/PTL, je neutrudno premagoval v želji, da Slovence čim prej seznani s kulturo svojega naroda, da bi lahko iz prve roke spoznali še drugo plat sedanjega dogajanja na območju njegove domovine. Že prej je gojil folkloro svoje domovine in je na folklornem duhu Palestine gradil tudi pretekle projekte, predstavo Voda in sol pa je zasnoval na levantskem narodnem plesu dabke, ki simbolično pojmuje in se povezuje z uporom palestinskega naroda, voda in sol pa sta tudi dva osnovna elementa za človeško preživetje. … Premiera projekta Voda in sol se je zgodila 30. maja v PTL. Dogodek je s svojo navzočnostjo in nagovorom počastila tudi veleposlanica arabske republike Egipt, gospa Hebe Sidhom, odprl pa predsednik društva Rozana Hisham Hamad. Predstava se začne z videoprojekcijo zgodovinske svobode Palestine leta1947, ko se sledi ženskim in moškim oblačilom ter pričeskam, ki spominjajo na naš evropski svet tistih dni. Palestina je bila in je še dežela raznolikih etničnih skupin ter veroizpovedi. Zgodovinski idili je nato na videoposlikavi sledil grozljivi sedanjik zbombardiranih in porušenih hiš v mestu vojaške represije, Gaza, na posnetkih pa bili izpostavljeni izraelski vojaki in njihovo poulično nasilje. … Scenarij projekta je razdeljen na več segmentov, ki tečejo po smiselnem zaporedju in so zasnovani po zgodbi o glavnem junaku Khaledu, ki se vrača v Palestino, da bi se poročil s svojo izvoljenko, svate in poročno slavje pa onemogoči policija z njegovo administrativno aretacijo. Kot je bilo tudi za pričakovati, koreografija ne teče striktno po zgodbi, ampak ob plesnih segmentih okviri dogajanje in barva zaporedje dogodkov. Naša koreografinja, plesalka in vodja Studia Hava Eva Stramšek Midžić je bila tudi tokrat vodilno koreografsko kolo ob folklornih postavitvah in v režiji Ahmeda Najarja; plesno-igralsko zasedbo pa so sestavljali: Ahmed Najar; Bankin Bakr – mladi Kurd iz Sirije, Barbara Strajnar, ki se je skupini pridružila pred pol leta, Eva Stramšek Mindžić, Laura Lukavačkić – plesalka Studia Hava, ki se je pridružila društvu Rozana, tako kot Sandra Pašić, medtem ko je Wasim Alkhatib po rodu Palestinec, prihaja pa iz Jordanije, in igralec Samo Jakoš, ki je hkrati zadolžen še za zvok in slike. … Na sceni je postavljena miza z dvema stoloma, na njej pa vaza s šopkom rož, je miniaturna simbolika doma. Videoprojekciji sledi plesna skica veselja in poplesavanja v folklornem duhu. Plešejo nasmejane ženske in moški, ko moč in poskoki moških korakov spominjajo na grško folkloro gnetenje zemeljskih tal, še bolj na makedonske in albanske plese sinkopiranih korakov in poskokov, ni kaj, narodni izviri so si očitno identični, vsaj sodeč po folklornih predstavitvah. … Prva plesna skica uprizori vzdušje pred odhodom ženina v domovino in na poroko, konča pa se s skupnim posnetkom pred odhodom na težko pričakovani dogodek. Poročno slavje in ples v pol krogu, tudi poskoki v krožnem središču še posebej spominjajo na črnogorsko predporočno vzdušje. Veselje se konča z vdorom terorja, ki svate potisne na tla, ženin pa pretepen in zaprt, pomoči ni … … Na tej točki se v koreografiji izpostavi moč korakov usnjenih škornjev, ki odzvanjajo takt teptanja, zanimivo je zastavljena kompozicijska oblika. Sledi prošnja in bolečina žensk, ki iščejo in s slikami v roki prosijo za svoje najdražje pred zapori. Eva Stramšek Midžić zapleše svoj ženski spev, bolečino izgube in porajanje novih moči za porajajoči se upor. Njen ples je sodobno izrazen, prelivajoč se v eleganco plesnih okroglin in ženske čutne mehkobe, tudi udaren in vihrav, ko zbira nove moči. Navdih za svoj solistični spev pa je našla v plesu iz tistih njenih preteklih plesnih let, ko je pod mentorstvom Jasne Knez obnavljala koreografijo Žive Kraigher Upor. … Življenje teče svoj tok, skupina pa nasmejana zapleše moč plesa dabke, ki zahteva kondicijo in poganja kri po žilah, je ples poleta, ki povzdiguje notranje moči in jih širi po prostoru. V siju elegance treh plesalk in ob plesnem vzgonu treh plesalcev, ki gojijo narodno plesno motiviko, je v predstavi Voda in sol zažarela pristnost življenja, teža časa in lepota sožitja dveh energij ženske – jin in moške – jang. Trije plesni pari so v gledališki prostor vnesli optimizem, ki daje moč in upanje, kar je potrdilo tudi vzdušje gledalcev po predstavi, ki je žela mnoge pohvale. Glasba, ki ji je sledil ples, je tradicionalna, ko besedila opevajo ljubezen, čar mladosti, življenje na vasi in nostalgijo za preteklimi časi. Raznoliki kostumi in oblačilne noše so donacija Arabskega društva in so tudi last posameznikov, kajti predstava je postavljena z lastnimi sredstvi in ob podpori JSKDRS ter s prispevki od nastopov. … Na koncu je sledil še pogovor z izvajalci, ko je v debati steklo še več informacij o delovanju društva, folklorne skupine Rozana, tudi o predstavi in o ideji, ki se je Ahmedu Najarju porodila ob branju istoimenske zgodbe, pri tem pa je tudi poudaril da so folklorni elementi stilizirani in prikrojeni uprizoritvi Voda in sol, želel si je tudi odmeva gledalcev in ga vsekakor tudi dobil v obilju aplavza. … (Foto: Simon Podgoršek)
