Slovenski pari na Dunaju med veseljem in žalostjo

Naja Dolenc in Michele Albigese, šesto mesto v standardu in ena redkih naših finalistov.

Romanje na dunajski turnir je kar stalnica med našimi plesnimi pari. Nekateri pravijo, da jim godi bližina, ker tako zmanjšajo potovalne in bivalne stroške, drugim je všeč konkurenca. Še posebej letos so kraljevali ruski pari, ki menda krojijo tako plesne stile kot sodniške odločitve. Ali so imeli vpliv tudi na trojico sodnikov iz Slovenije, ne vemo, je pa zagotovo tridnevno sojenje precej utrujajoče. Zakonski par Alenka in Branko Bohak ter Barbara Nagode Ambrož so s svojim delom zadovoljni. Slednja je za naš portal povedala: "Vienna Open raste iz leta v leto, tako številčno kot tudi v kakovosti. Žal nisem videla vseh tekem, ker potekajo vzporedno v dveh dvoranah. Ruski in v mlajših kategorijah tudi ukrajinski pari so najbolje strenirani in tudi zelo borbeni. Razlogov za njihove dobre rezultate pa je več: so po večini tudi zelo lepo urejeni, trenirajo intenzivneje in tudi količinsko več, kar se v kvaliteti giba takoj opazi (razumejo teorijo športnega treniranja in jo tudi izvajajo), borbenost pa si pridobijo že na domačem terenu, saj so številčno močni in če uspejo narediti rezultat doma, kjer jih je na stotine, pridejo na mednarodno prizorišče drugače pripravljeni, kot pari iz držav, kjer na domačih tekmovanjih plešejo eno do dve koli … Mislim, da je za njih rezultat nagrada za vloženo, pri nas pa pogosto pričakovanje dobrega rezultata prednjači pred dejansko pripravljenostjo in kvaliteto para in zavedanjem, da je treba najprej sejati, preden žanješ. Miha in Nadja sta svetovno prvenstvo odlično odplesala, predvsem latin, in sta nam lahko vsem v ponos."

Barbara Nagode Ambrož je skrbno proučila, zakaj so pari iz Rusije in Ukrajine tako zelo močni.
Alenka Bohak je dodala: "Za razliko od lanskega leta je bilo letos več plesnih parov, po ocenah nekaterih avstrijskih kolegov kar za 20 odstotkov več. Morebiti je lani res bila kriva gripa za tolikšen izpad. Kakorkoli, vedno na Dunaj pride veliko število plesnih parov iz Rusije, Ukrajine in ostalih vzhodnih dežel. Vedno jih je kar nekaj v finalih, predvsem v mlajših starostnih kategorijah. Ni čudno, saj je recimo na državnem prvenstvu v mladinskem razredu, ki ga je sodil Branko Bohak februarja letos v Moskvi, plesalo več kot 200 parov  (to so samo tisti, ki so izpolnili normo za nastop na DP, vseh parov je mnogo več). Če jih je od tega prišlo recimo 30, vemo, da morajo biti res kvalitetni. Ti otroci so izredno natrenirani, trenirajo vsaki dan po več ur, tudi dvakrat na dan, prvo je ples, potem šola. Pri nas je situacija malo drugačna, nekateri res veliko trenirajo, a takih je malo, majhna je konkurenca, tako po klubih kot na tekmovanjih. Na Dunaju pa je bilo najprej veliko parov, kvaliteta na visoki ravni in enostavno se nekateri pari niso najbolje odrezali v dani situaciji. Veliko parov na plesišču, rahel občutek manjvrednosti, ker so "sami Rusi", ki pač veljajo za pojem kvalitete, in s takim pristopom težko odplešeš najbolje. Navajen si na domače tekme, kjer odplešeš samo polfinale, morda celo samo finale, sedaj pa je 5 skupin po 15 parov, oziroma 10 skupin pri članih, pa še vse slovenske pare razporedijo v isto skupino. Sodniki v naslednji krog sodijo skoraj polovico parov, potem je pa nekaj tudi odvisno od sreče, kdaj te kateri izmed sodnikov pogleda. Sama sem v soboto sodila pionirje LA, mlajše mladince ST, mladince ST, in za vse tri skupine velja, da je bila kvaliteta parov zelo visoka in da so bili pari zelo izenačeni. Sojenje je po eni strani sila zanimivo, saj vidiš pare, ki jih drugače ne, prevlada pa takoj njihov stil plesanja. Hkrati pa je zelo naporno, saj začneš sodit ob 10. uri zjutraj in končaš ob 22.30 zvečer. Tekmovanja potekajo v dveh dvoranah hkrati, samo finala so zvečer v veliki dvorani.
Alenka Bohak je bila na Dunaju tudi sodnica.
Pri pionirjih in mlajših mladincih se žal nihče od naših parov ni uvrstil naprej, edina izjema so bili mladinci, kjer sta Marcel Vodenik in Giovanna Gabriela Klarič od 61plesnih parov  pristala na 35. mestu, Žiga Tantegel in Nuša Črnko na 19./20. mestu, Michele Albigese in Naja Dolenc pa sta se celo uspela uvrstiti v finale poleg enega Latvijca in petih Rusov ter bila na koncu šesta. Zmagal je svetovni prvak v kombinaciji, ki je slavil tudi v LA plesih. Naši pari v tej disciplini niso blesteli, le Aljaž Erzin in Maja Košutič sta bila v četrtfinalu in končala tik pod črto na 13. mestu. Pri članih v ST plesih je izstopal svetovni prvak Benedetto Ferugia in Claudia Köhler, za moje pojme sta imela izjemen dan in fantastično odplesala celo tekmo. Vidi se, da sta dobro pripravljena za nastop na SP, ki bo to soboto v Wetzlarju. Prav tako sta izstopala Paolo Bosco in Silvia Piton v ST plesih med profesionalci, Luca Bussoletti in Tjaša Vulič pa sta bila odlična četrta.
Med profesionalci držita zlato sredino v finalih, Luca Busolletti in Tjaša Vulič.
V LA plesih pa najboljših članskih parov ni bilo, s tem mislim na finaliste SP. Sta pa Peter Majzelj in Maja Geršak med profesionalci latin priplesala na peto mesto.
Med starejšimi mladinci je v ST plesih plesalo 56 plesnih parov, od Slovencev najboljša sta bila Tine Kranjc in Saša Ul, ki sta se uvrstila na 19./20. mesto, kar je zelo dober rezultat. V LA plesih je plesalo 75 plesnih parov, od Slovencev najboljša pa sta bila Patrik But in Barbara Crnjac na 40. mestu.
Vedno zanimivo pa je prav gotovo tekmovanje v dunajskem valčku, ki se ga lahko udeležijo prav vsi, pa čeprav obiskujejo samo tečaje v plesnih šolah. Ne potrebujejo plesnih oblek, šele takrat, ko se uvrstijo med 100. Vseh parov je bilo 221."

Oči so vedno najbolj uprte v članske pare, a letošnji Dunaj jim ni bil ravno po volji. Najbolje sta se odrezala brat in sestra Kralj, in sicer v standardu sta bila šestnajsta, v latinu šele triinpetdeseta.
Brat in sestra Špela in Matej Kralj sta bila boljša v standardu kot v latinu.
Alen Lesjak in Tara Bohak sta si priplesala šestinšestdeseto do oseminšestdeseto mesto v standardu, v latinu pa sta tekmovala v kategoriji vzhajajočih zvezd in bila sta za nekaj mest boljša. Delila sta si dvainšestdeseto do štiriinšestdeseto mesto. Alen pa je nad tekmo vseeno navdušen: ”Tekma je bila odlično organizirana (razen tega, da smo rezultate čakali skoraj pol ure in so jih objavljali kar na papirju – namesto da bi si omislili nek zaslon, kot je to povsod drugod, npr. Mb open, Beograd open in ostale tekme). Bilo je ogromno močnih plesnih parov, ki so svojo kvaliteto dokazovali na kar dveh mogočnih parketih. Tekma se mi ni zdela regularna, saj so bili Avstrijci v prednosti predvsem v standardnih plesih, čeprav so na drugih tekmah za pari iz Slovenije. To se ne tiče samo naju, ampak tudi drugih slovenskih plesnih parov. V vseh kategorijah so bili top pari sveta vredni ogleda. Veliko sva se spet naučila, dobila še dodatno motivacijo in sedaj je treba še naprej trdo trenirat. Kjer je volja, tam je pot, in kjer je prava pot, so tudi dobri rezultati.”
Tara Bohak in Alen Lesjak sta z dunajskim nastopom pridobila na dodatni motivaciji za naprej.
Na parket sta se podala tudi Luka Vodlan in Anamarija Novak, ki sta na koncu zasedla osemdeseto do enainosemdeseto mesto. Luka pravi: ”Tekma na Dunaju je bila tako kot vedno posebna izkušnja. Prvič sva zaplesala v novi obleki in tudi prvič na tako velikem tekmovanju. S svoje strani moram reči, da sem  zadovoljen z rezultatom, še posebej pa s svojim plesom. Že dolgo se nisem počutil tako močnega in samozavestnega, kot sem se tokrat. Vem pa, da te na takšnih velikih tekmovanjih lahko 3-5 križci dvignejo tudi za 15 do 20 mest. Prav tako vem, da je sreča tudi sestavni del  športa. Tokrat je glede skupin nisva imela. Forma se dviguje, to je pomembno."
Luka Vodlan in Anamarija Novak sta skupaj zelo kratko, zato njun čas šele prihaja.
Anamarija pa ga je dopolnila: ”Na Dunaj sem šla brez kakšnih posebnih pričakovanj glede rezultata. Kajti po tako kratkem času skupnega plesanja bi bilo na tako veliki in kvalitetni tekmi nesmiselno pričakovati odličen rezultat. Dejstvo je, da stvari še niso dodelane, kot bi si želela, in verjamem, da se bo napredek v kvaliteti najinega plesa sčasoma le pokazal."
Naja Dolenc se je veselila uvrstitve med finaliste: "Iskreno povedano tega rezultata v standardu nisva pričakovala. V finalu sva plesala med samimi Rusi. Počutila sva se odlično. Mislim, da sva plesala najboljše do zdaj. Imela sva energijo, parket je bil odličen in spodbujali so nas ostali slovenski pari, pa tudi najini starši. Ob strani sta nama stala tudi naša trenerja Alenka in Branko Bohak, ki sta nama povedala kaj je narobe in kaj bi še lahko popravila in naju prav tako spodbujala."
Foto Mesec www.fotomesec.com

View Gallery 7 Photos