Slovenija vseeno nastopila v finalnem večeru Eurosonga v Oslu

Slovenija je zaplesala v finalnem delu Eurosonga 2010 v Oslu.

Slovenci smo vseeno sodelovali v finalnem delu največje evropske  glasbene manifestacije Eurosong 2010, in sicer kot plesalci. Letošnja ideja organizatorjev je bila tudi ta, da so posneli t.i. flashmob ples v desetih različnih evropskih mestih in posnetek predvajali med glasovanjem za najboljšo glasbeno izvajalko Evrope.  Flashmob je akcija, ko na javnem mestu skupina ljudi izvede nenavadno akcijo (npr. vsi odprejo dežnike; vsi se uležejo na tla; vsi glasno ploskajo …). Namen flashmoba,  njegovi začetki segajo v New York, je bil najprej samo zabava, nato pa je postalo vse skupaj že vodeno. Na primer smartmob, pri katerem dejanja množice vsebujejo določeno sporočilo, idejno ozadje, ali pa artmob, pri katerem množica izvede živo instalacijo. Flashmobovci med seboj komunicirajo prek elektronske pošte, SMS sporočil, Facebooka …
Ljubljana je prišla v ožji izbor mest predvsem po zaslugi plesalca in koreografa Gorana Bogdanovskega, ki je bil s svojim Fičo baletom in Nomad Dance Academy glavni agitator letošnjega dneva plesa in organizacije flashmoba.

Plesalec in koreograf Goran Bogdanovski je kriv za nastop Slovenije v finalu Eurosonga.
Na Tromostovju se je 29. aprila ob mednarodnem dnevu plesa zbrala naključna množica ljudi, ki so po lastni volji postali za nekaj trenutkov tudi plesalci. Norveška koreografinja Camilla Tellefsen jih je naučila enostavno koreografijo, ki jo je posnela norveška nacionalna televizija. Spoti desetih plešočih evropskih mest so se pridružili množičnemu plesu v dvorani Telenor Arena. V živo je plesalo okoli 18.000 ljudi in občutek plešoče množice je bil res fantastičen.
Norveška koreografinja Camilla Tellefsen je ustvarila enostavno, a atraktivno koreografijo za evrovizijski flashmob.
Sicer si se lahko v dvorani počutil kot na kakšnem velikem plesišču, saj je osemnajsttisočglava množica spodbujala izvajalce in plesala skoraj na vsak tekmovalni komad. Najbolj vroče je bilo, ko se je na odru prikazal srbski predstavnik Milan Stanković in narekoval hitri ritem Balkana. Nič manj strastno ni bilo ob Grčiji, ko je dvorana vzklikala Opa. Špancu Danielu Digesu pa se je na odru pridružil kar oboževalec iz publike in nekateri so mislili, da je to pač del scenskega nastopa, ki si ga je zamislila koreografinja Maite Marcos. Plesalce je nabrala v Ukrajini, Španiji, Argentini in Franciji.
Tudi Francoz iz Demokratične republike Kongo Jessy Matador je migal z zadnjico nadvse prepričljivo in z njim tisoči v dvorani. Seksi ritke pač padejo na ugodna tla, saj vemo, da je Eurosong ena največjih glasbenih manifestacij gejevske populacije. A so me nekateri feni iz Izraela, s katerimi sem delila mnenje o zavzetju Eurosonga, dopolnili, da jih je na koncertu Madonne ali pa Robbija Williamsa tudi veliko, da so pač populacija, ki ima rada svetleče in bleščeče stvari.
Francoz Jessy Matador je sam postavil koreografijo za svoj nastop, a zmage si ni priplesal.
Norveški Eurosong je bil tudi takšen, morda za nekaj recesijskih bleščic skromnejši. Slovenski feni so bili nad nemško zmagovalko Leno navdušeni. Pa ne zaradi njene pesmi ali nastopa, ampak ker bo država gostiteljica za Slovence bližja in predvsem cenejša.
Glede na slovenske eurosongovske uspehe pa smo seveda veliko večji zmagovalci na plesnem terenu. Kopica naslovov najboljših plesalcev ne samo v Evropi,  ampak na svetu, s katerimi se kitijo naši plesalci in skupine, je dih jemajoča. In če se prav spomnim, sem po zaključku Eme napisala članek Dajte Anžetu Škrubetu mikrofon!
Slovenski navijači so leksikon Eurosonga in veseli, da prihaja fešta v bližnjo Nemčijo. Na Norveško so se namreč pripeljali s kemperjem.
View Gallery 5 Photos