Slečen plesalec pred mariborskim občinstvom

V času plešočih zimskih počitnic in plesne Gibanice v Ljubljani se je v  Mariboru zgodil plesni bonbonček, pa ne tisti posladkani poceni cukrček, ampak tako zaželen in težko pričakovan oplemeniteni plesni užitek drag čutnemu srcu, ki ga zadnje čase le redko uzremo na gibalno konceptualni in čedalje bolj vizualni sceni. Zgodil se je ples! In izpisala se je dvanajstminutna čista plesna kompozicija misli, daha, gibalnih globin na golem odru, brez scenskih dodatkov, ob enostavni odrski osvetlitvi in v plesni kreaciji Daniela Abreua; produkcija CIA Daniel Abreu, Španija. Delo je bilo ustvarjeno leta 2008 za Festival SIED Cordas, ki ga je organiziral Teatro Ensalle v Vigu, Španija, prihodnje leto pa je avtor s svojim solom gostoval na mnogih odrih sveta.

Naslov Undressed v dobesednem prevodu pomeni slečen, lahko pa bil tudi gol/golo telo; glede na plesalčevo miselno razpredanje o gibanju in odrski izraznosti bi pravzaprav bila pravšnja beseda razgaljen. Plesalec svoj ples veje v enem te istem vsakdanjem temnem oblačilu  primernem za gibanje, torej  tiste telesne golote brez oblačila na odru ni bilo. Plesno motivacijo svoje solistične kompozicije je usmerjal Abreu v raziskovanje energije gibanja, ki se začne z miniaturnimi vzgibi prstov, rok, z gibi golega telesa, kot imenuje enostavnost svoje plesne naravnanosti. Ob  poigravanju s klavirskimi tipkami in opazovanju teže prsta, kako pada na klaviaturo, je dojel, kako lahko mala gesta na koncu pove mnogo več, kot je obseg njene vidne velikosti. Spraševal se je tudi, kako golo/razgaljeno je in zaščiteno to telo pred kakršno koli sodbo. Vsak gib, ki ga je začel, se je kontinuirano nadaljeval iz zastavljenega začetka in je postal kompozicijsko vodilo ter izpeljanka novih poti in oblik vse do logične izpolnitve, ki ji sledi procesni zaključek, ko plesalec lahko odide-izgine ali pač obstane. Svoj uprizoritveni začetek  prične Daniel ob mirnem naravnem hodu, ko iz teme prihaja na osvetljen oder.

Pot razmišljanja ga pripelje do trenutka zamaknjenosti. Telo v tem statičnem trenutku izsili prvi premik, ko vidno gibanje začnejo prsti in ga nadaljuje roka, ki vstopi v ustno votlino, jo širi kot bi hotela izpuliti notranji nemi glas ali odstraniti zakrnelo in otrdelo obrazno masko. Ko prsti zdrsnejo iz sluzaste oblike, se gibanje roke nadaljuje okoli glave, telesa, vse dokler ne pride v položaj, ko za seboj potegne še telo, ob tem pa  sila enostavno in v plesu sleče še odvečni del garderobe. Plesalčeva pretočna gibalna energija se premočrtno razpira po odru in se plemeniti v plesu misli, telesnega trepeta, v igri glasbe in vibraciji kratkih malih ter jasnih vzgibov, ki ga popeljejo v nastopajočo  transformacijo. Začetna faza preobrazbe se dokonča in umirja ob določeni omejitvi (zadnja stena odra), ki akterja postavi v nov položaj in mu da novo možnost …, njej nasproti pa ta počasi in premišljeno odhaja z odra.  
Plesalec Daniel Abreu je bil rojen na Tenerifih, kjer je tudi začel svoje plesno  popotovanje. Z diplomo je zaključil študij psihologije na UNED v Španiji. Začel je kot performer in sodeloval z raznimi nacionalnimi plesnimi ter gledališkimi skupinami v Španiji. Kot plesalec, koreograf in režiser je za svoj ustvarjalni opus prejel več nagrad, kar mu je odpiralo svetovne plesne poti, kjer je lahko predstavljal svoje ustvarjalno delo in vodil delavnice po  Evropi, Ameriki in Aziji.

V Maribor je Daniel Abreu prispel na vabilo strokovne sodelavke za ples Minke Veselič Kološa, da bi vodil delavnico sodobnega plesa na 28. Zimski plesni šoli/ZPŠ v organizaciji JSKD – območne izpostave Maribor in Zveze Kulturnih Društev Maribor, ki je potekala od 22. do 25. februarja v stavbi Karantena. Tako kot je premišljeno in v loku koreografske dinamike potekal njegov solistični izliv, je vodil tudi sodobno plesno delavnico. Vsak gib je izkristaliziral in ga logično motiviral v postavljenih sosledjih, ob njegovi kristalno jasni razlagi so tečajniki sila hitro napredovali, skratka Daniel Abreu se je izkazal kot rahločutni plesni pedagog.
Zimska plesna šola poteka v novih prostorih JSKD OI Maribor in ZKO Maribor, kjer domuje tudi Plesna izba Maribor/PIM, v stavbi Karantene, nekdanjem delu Kazensko popravnega doma, ki jo je Mestna občina Maribor prenovila za kulturno namembnost društev in njihovih kulturnih organizacij ter jih naselila leta 2010. V lepih in svetlih dvoranah namenjenih plesu so potekale tudi ostale plesne delavnice, ki jih Minka vsako leto organizira in namenja vsem željnim plesnih izzivov.  Vedno znova snuje plesni učni program, ki ga bogati z novimi plesnimi dognanji, da bi lahko plesno aktualnost širila tako plesalcem tega dela Slovenije kakor tudi vsem tistim, ki prihajajo iz drugih slovenskih krajev in iz naših obmejnih držav. Letos je bilo skoraj šestdeset udeležencev, najmlajši v starosti enajst let in tudi par tistih okoli zrelih petdesetih.
Prvič je na ZPŠ poučeval tudi Ovide Carind, ki je prišel iz Guadeloupea, izobraževal se je tudi na šoli Alvin Ailey v NY.  Poučeval je plesni stil, ki ga je sam zasnoval iz različnih etičnih in modernih stilov, tudi jaza in hip-hopa, ter ga poimenoval ethnika. Drugo svojo delavnico je posvetil   gwo-ka, plesu sedmih korakov in ritmov, ki je na Karibe prispel v tistih časih zasužnjevanja skupaj z afriškimi sužnji in se sčasoma transformiral v posebnost  karibskega plesnega stila. Ovide je plesalec, ki te prevzame in mu z veseljem slediš ob njegovih sončnih plesnih ritmih.
Modern plesno tehniko in floor bare je vodil Fred Lassere, ki je te dni obhajal svojih dvajset let plesnega poučevanja na plesnih šolah in delavnicah v Mariboru. Ob tej lepi obletnici in v zahvalo za njegov pomemben prispevek slovenskemu plesu in mladim plesalcem je prejel  tudi priznanje ob slovesnostiorganizirane njemu v čast.  
Ples flamenko je priljubljen pri vseh generacijah in tako je bilo tudi v prepolni delavnici, ki jo je vodila dolgoletna poklicna plesalka SNG Maribor Daša Rashid, ki se je svoj čas še dodatno posvetila študijam flamenka v Španiji, sicer pa pleše v raznih plesnih in dramskih projektih in poučuje klasični balet.
Ustvarjalno delavnico z naslovom sonik terpsikorik je vodil glasbenik in plesalec, skladatelj in koreograf Ivan Mijačević in jo posvetil odnosu plesa in glasbe.

Na koncu zimskih plesnih dni pa je tekla še zaključna plesna predstava na Malem odru Narodnega doma Maribor, kjer so tečajniki predstavili svoje novo osvojeno plesno znanje, oblikovano v zabavne in dopadljive koreografske oblike svojih učiteljev, tokrat pa in v presenečenje so se jim pridružili še učitelji. Kaj ples  pomeni mladim, o tem so pisali plesalci PIMa v starosti 9 do 11 let , tabla z njihovimi citati pa spodbudno  krasi steno vhodnega hodnika Karantene, novega plesnega in kulturnega centra v Mariboru. Ples mi je kot dihanje, je zapisano v enem od citatov.

View Gallery 5 Photos