Škrat Kuzma nastavi pravljično zrcalo

Pesniška poetika Svetlane Makarovič o malih slovenskih dušicah je na odru SMG zaživela v radoživosti njenega pravljičnega sveta o Škratu Kuzmi in v dinamični odrski animaciji režiserja Matjaža Fariča. Svetlana Makarovič s svojim bogatim in sočnim pesniškim  jezikom živo obarva podobe in karakterje odraslih, ki jih hudomušno obda s pravljično kopreno, ob tem pa poučno razgibava miselni svet otrok, po možnosti pa razsvetli še kako odraslo osebo, ki se prepozna v tako nastavljenem pravljičnem zrcalu. Tako se berejo tudi njene zgodbe o Škratu Kuzmi namenjene malim in velikim obiskovalcem.

Zgodba o gozdnem škratu, ki le spozna, da ni ravno prav postopal, ko je odnašal jajčka iz ptičjih gnezd in jih potikal v povsem druga, nosi naslov: Škrat Kuzma dobi nagrado. Kuzma nagrade ni dobil zavoljo svojih otroško navihanih pa celo nelepih dejanj, pa čeprav se je ob tem veselo zabaval in povrh še nasmejal svojo škratovsko druščino, ampak ker je na koncu le spoznal, da vse to ni bilo ravno prav in je z nekaj več sreče bil deležen celo šopka rdečih jagod. Rdeče jagode so v tej zgodbi še posebej pravljično prosvetljene, kajti niso le polnile lačne želodčke, ampak so bile tudi sila poučne, nekako tako, ko lakota postane neželeni učni pripomoček.

Matjaž Farič je škratovsko zgodbo ne le približal malim in velikim gledalcem, ampak jo je celo širil čez meje odra vse do vrha avditorija, tako kot so pač škratje vsepovsod prikrito prisotni. Že ob samem vhodu v dvorano je gledalce pričakala namrščena Sraka/Maruša Geymayer-Oblak, ki se je gugala na velikem visečem obroču in ves čas nejevoljno obtoževala Kuzmo, ker ji je v njeno sračje gnezdo podtaknil jajčece krokarja. Na odru pa se je še posebej pravljično razprla velika knjiga, iz katere so priskakljali škratje in so se leporečile njihove zgodbe. Scena v obliki knjige (scenografija Irena Pivka) je ne samo domiseln odrski okras, ampak je istočasno tudi enkratno poučno in dobrodošlo reklamno bodrenje k branju knjig današnjih otrok ekranske elektronike. Ker pa je odrska knjiga velika in težkih listov, je v pomoč priskočila mladostna vila uglajenih skoraj baletnih vzgibov in milega pogleda, pripovedovalka Marinka Štern. Marinka Štern je igralka neverjetnih igralskih zmožnosti transformacije, ko se povsem poistoveti s svojim gledališkim likom in temu primerno izoblikuje svojo novo celovito preobleko – podobo, tokrat je to bilo milo vilinsko obličje. Nič manj mladostni niso bili ostali škratje, kot bi se v čarobni knjigi raztopila njihova odrasla leta, ko so se pod Faričevo režijsko roko in koreografsko poslikavo dinamične igre ter razločnega škratovskega jezika mladostno podali hitrih nog naokrog v svet škratovske veseloigre.

Glavnega junaka Gozdnega škrata Kuzmo je izvrstno odigral Ivan Peternelj, še preden je izustil besedo, so se zalesketale njegove oči in se v njih zrcalila misel, ki je takoj za tem bila še ubesedena. Telesni vzgibi, pogledi, obrazna mimika in trenutki miselnih razmislekov so nazorno slikali velikega škratovskega otroka, prav tistega samotarja Kuzmo, ki ga je v knjigo svojih bogatih besed vtisnila pravljičarka Makarovičeva.
Škratovska zgodba o nagajivih in nič kaj prijetnih dejanjih ter njih posledicah se odvija v pestro razgibani dramaturgiji in ob petju melodičnih škratovskih songov (glasba Sergej Randjelović). Predstavijo  se škratje vseh možnih škratovskih opravil. Tu je Frizerski škrat gosto in visoko natupiranih las, ki strankam lepi frizure, je elegantne drže in finih besed, sila gibčen plesalec Daniel Petkovič, nadvse poreden pa je bil Kuharski škrat, ki je za trenutke lastnega miru celo zastrupil lačne goste, da so morali leteti tam, kamor gre cesar peš. Njega pa je sočno zaigral Ivan Godnič, ob tem pa veselo nasmejal najmlajše, predvsem ko je tekla beseda o zadnji plati … Površnega Radijskega škrata je upodobil Blaž Šef, Tiskarskega škrata, s kompozicijo napak pa Gregor Zorc (v izmenjavi Uroš Kaurin). Čudna slika in prilika pa je bil Zidarski škrat/Primož Bezjak, ko se je vlekel tudi po  tleh, kot bi mu opeka padla na glavo in bil bolj trde glave, povrh še redkobeseden, zato pa se je kar naprej čudil in čudil. Poskočna (mladostna) škratica, ki ob koncu bradatega samotarja Kuzmo celo priveže nase, je bila Neda R. Bric. Nastopali, veselo zaplesali in peli so tudi prijateljčki škratov: Veverica maščevalno nabrita in Najmlajša škratica: Daša Doberšek, Jež, občasno tudi Škrat: plesalec Dušan Teropšič, ter Medved, ki zgodbo pravično pravljično zaključi: Robert Prebil.

Pestrost škratovskih likov je kostumsko obarvala kostumografinja Barbara Stupica, ko je za vsakega škrata posebej izumila dekorativno oblačilo in galerijo škratovskih oblačil modno umestila v zgodovinska obdobja pravljičnih časov. Za popolnost dramskega doživetja veseloigre Škrat Kuzma dobi nagrado je poskrbela tudi dramaturginja Staša Bračič, in svoja deleža sta dodala še Marijan Sajovic/ oblikovanje luči ter Tina Prpar/oblikovanje maske. Posebna pohvalna gre umetniški ekipi, ki je poskrbela za domiselno ilustriran gledališki list, posebej namenjen otrokom in njihovi ustvarjalni animaciji.

Škrat Kuzma dobi nagrado je slikovito razvejana pravljična uprizoritev, ki jo je režiser Matjaž Farič obogatil tudi s svojo značilno razgibano prostorsko (koreografsko) dinamiko. Rezultat pa je inovativna predstava, ki živo ilustrira nikoli preživeti pravljični svet in ki v tako razigrani dramski obliki enako navdušuje najmlajše kot najstarejše. Škrat Kuzma si je že pridobil prvo nagradno stopničko, ko se je uvrstil med uspešnice leta na letošnji Festival Prelet, ki predstavlja najodmevnejše predstave sezone SMG in Gledališča Glej, ki poteka v času od 30. maja do 6. junija v prostorih obeh gledaliških hiš. Za Slovensko mladinsko gledališče Prelet pomeni tudi vsakoletno najavo njihove inovativne produkcije v mednarodnem prostoru, ko festivalu prisostvujejo tuji selektorji, direktorji festivalov in gledališki producenti iz tujine. Z malo več sreče pa bo mogoče šopek čarobnih rdečih jagod Faričevi pravljični ekipi še kaj prinesel v dar.

View Gallery 6 Photos