Letna baletna predstava Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana – šolsko leto 2011/2012 je v prvem delu programa posegla po glasbenih insertih velikih baletov in se izkazala kot simpatičen ter estetsko izoblikovani baletni potpourri, v katerem so se predstavile skupine otrok, ki v prvem razredu šolanja začnejo z baletnimi koraki, končajo pa kot maturantke oziroma maturanti. Vzporedno z otroškimi baletnimi in srednješolskimi koreografijami so se odvijale tudi solistične baletne variacije zaključnega 4. letnika iz taistih baletnih del. Bilo je prav prijetno uživati najprej v otroški ljubki estetiki potem pa še slediti gracioznosti in temperamentu letošnjih maturantov.
Tako kot otroci v koreografijah Mihaela Žvegliča so bili tudi otroci ostalih razredov lepo in stilno pripravljeni, ko so se vrstile domišljene prostorske forme, v katerih so prišli do izraza nasmeški, igrivost, otroški premiki in ne le skrb za precizno izvedbo.
Nada Zorn Herem je poskrbela za koreografijo na glasbo iz baleta Gusar za 2.b razred, in za 3.b / balet Labodje jezero.
V 5. in 6. razredu pa do izraza pridejo že prve zahtevnejše baletne postavitve in prvi javni nastopi na baletnih "špicah". Koreografije za 4. (Don Kihot) in 6. (Gusar) razred je pripravila Darja Sebastjan, za 5. (C.Pugni Pas de quatre) pa Vesna Cestnik Tehovnik.
Na srednješolski baletni stopnji mlade balerine že plešejo v stilu baletne romantike, ki ji sledimo na baletnih odrih, seveda v finosti izvedbe, ki se iz letnika v letnik vidno brusi, rahlja in plemeniti.
Variacije dijakov četrtih letnikov Marinke Ribič in Mateja Selana sta pripravila Olja Andreeva in Viktor Isaičev. Dvanajst dijakov 4. letnika je kar lepo število za baletno srednjo šolo, med njimi pa tudi že razpoznavna in nagrajena imena tako na baletnih odrih kot na sceni sodobnih plesnih trendov, in tudi v organizacijah domačih ter mednarodnih tekmovalnih programih.
Za izbor baletnih variacij in predstavljeno izvedbo so poleg mladih plesalcev gotovo najbolj zaslužni njihovi mentorji, ki jim iščejo najprimernejšo vlogo in izvedbo "pisano na kožo", da lahko kljub odrski nervozi čim bolje zaplešejo in predstavijo svoje učne dosežke. Solistične variacije, ki so jih zaplesali, so bile stilno dorečene v finesah občutljivega ravnotežja baletne estetike in osebnega izraza, ko mladostna ljubkost lahko povsem zasenči tudi kako manjšo težavo ali celo neprijetnost. Bil je to nežen pomladni šopek plesnih utrinkov, čeprav kratkih baletnih variacij.
Variacijo prijateljice iz 3. dejanja baleta Don Kihot je prezentno zaplesala Lara Mastnak; v variaciji Kitri iz 1. dejanja pa je čutno doživeto plesala Kaja Jereb; medtem ko je variacijo Kitri iz drugega dejanja krasila v svoji baletni eleganci Tasja Šarler. V variaciji drugega dejanja baleta Don Kihot se je izkazala tudi Metka Beguš.
Sledilo je več variacij iz baleta Gusar: z variacijo Medore je na svojo dobro izvedbo opozorila Ajda Šegula, v variaciji Pas d´ Esclave se je še posebej izkazala Klara Prednik, medtem ko je variacijo Guillnare iz 3.dejanja temperamentno in samozavestno odplesala Petra Zupančič. Izrazno in čutno je svojega črnega laboda zaplesala Živa Vrečko/ variacija iz 3. dejanja Labodje jezero. Tija Hubej je bila mladostno ljubka v variaciji Taglioni iz baleta Pas de quatre, Lucija Jesenovec pa prav očarljiva v svoji baletni romantiki in v variaciji iz baleta Paquita. Častno mesto in zaključek promenade baletnega potpourria pa je pripadlo mlademu baletniku Luki Žihru, ki je v variaciji baleta Esmeralda in v plesu visokih skokih docela zaobjel baletni oder.
Asistenta koreografije: Marinka Ribič in Matej Selan.
Plešejo: Tasja Šarler/Petra Zupančič in Luka Žiher, Živa Vrečko/Lara Mastnak, Klara Prednik/Lucija Jesenovec, Kaja Jereb/Barbara Žvar Baškovič, Ajda Šegula/Metka Beguš
Balet v enem dejanju La Vivandiere je bil prvič premierno predstavljen 23. maja 1844 v Londonu, enajst let pozneje ga je za sanktpeterburški imperialni balet postavil Jules Perrot, leta 1881 pa obnovil Marius Petipa, in Markitenka je rusko poimenovanje tega baleta. Balet La Vivandiere v postavitvi Marie in Ireka Mukhamedova je bilo prijetno romantično doživetje, ki je k zahtevani izvedbi in posledični disciplini prispeval tudi mladi baletni rod letošnjega zaključnega letnika. Zgodil se je tudi prvi plesni pas de dux v izvedbi Luke Žihera v duetu s Tasjo Šarler prvega večera, drugega večera pa v duetu z Petro Zupančič.
V tretjem delu programa je uprizorjena nova koreografija Tanje Pavlič Meatamorfoze v izvedbi dijakov 4. Letnika ter dijaka 1. letnika Lea Ajdinovića in dijakinj 3. Letnika: Anja Cafuta, Anja Justin, Izabela Kravanja, Nina Žnidaršič.
Naslov sodobne koreografije je povzet po naslovu skladbe Philipa Glassa – Metarmophosis; klavir v živo in na sceni je igral Marjan Peternel, mladostne plesne kostume pa izdelala Suzana Krapež.
Iz belega kokona – belega pajčolana se izvije balerina v belem (simbolični začetek dolge učne poti), da bi ob koncu le razprostrla svoja plesna krila, ki jim sledijo mlajše plesne generacije. Skica beline in bele preobrazbe naznani začetek novih poti, zatem se po odru vije množica mladih plesalcev, ki v kratkih plesnih skicah slikajo svoja mladostna in plesna pota ter nič koliko pristnih trenutkov v teku šolanja in bivanja s svojo učiteljico ter koreografinjo. Plesni oder je prepoln individualnih utripov, sledijo jim povezave, združevanja v urejene skupine, ki zaobjamejo oder, in plesne prostorske smeri se kot silnice razvrščajo po prostoru ter v siju svetlobnih stez.
Prepolna dvorana je ob koncu dve in polurne predstave (vključujoč dva odmora) počastila to veliko predstavitev celoletnih dosežkov in uspehov učiteljev ter učencev baletnega šolanja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
