Pogovor z vodjo društva Qulenium, Sašo Lončar, ki je na letošnjem državnem prvenstvu Opus 1 – plesna miniatura zabeležila odlične uspehe s svojimi varovanci; skupaj so dosegli dvanajst priznanj!
Draga Saša, pozdravljena na Paradinem portalu. Zaupaj nam, zakaj je zate in za vaše varovance pomembno sodelovati na tekmovanju, kot je Opus 1 – plesna miniatura?
Na Opusu sodelujem že 20 let, in je to nekakšen ritem, ki je umeščen in mu sledim. Vsekakor je to edinstven izziv za posameznike, ki si poleg rednega izobraževanja želijo še nekoliko več, kar se tiče raziskovanj lastnih gibalnih sposobnosti in domišljijskega sveta. Mala razočaranja so vedno prisotna, a že na samem začetku se pogovorimo, da je to tekmovanje in da je to njihov prispevek, ki ga ocenjuje dvočlanska komisija, ter da ni nujno, da oni vidijo tisto, kar si ti želiš, da vidijo. Ples ima neskončne razsežnosti, tako za izvajalca kot tudi za gledalca. Tako da ostanejo suvereni pri svojem delu in izvedbi. Na koncu se odkrito pogovarjamo o njihovih zaznavah in občutjih.
Kako pa jih usmerjaš glede na temo, ki je določena?
Razpisana tema je prvo izhodišče, potem se o tem pogovorimo. Največkrat začnemo z zgodbo in to zgodbo opremljamo ter spreminjamo, dokler ni primerna za nadaljnje raziskovanje. Vsak gib mora biti utemeljen, saj mahanje v prazno nima prav velikega smisla. Vsak posameznik nosi v sebi veliko zakladov, moja naloga je, da to v njih prepoznam in jih lahko preko vprašanj vodim po poti, ki se odpira v procesu nastajanja materiala. V zadnjih dveh letih smo bili zelo prikrajšani s tovrstnimi srečanji, zato velika čast Nini Meško, da omogoča vsem nam čudovite priložnosti, ki nas družijo in povezujejo.
Sicer pa si zbrala tudi nekaj njihovih mnenj, ki so res navdušujoča, in nekateri so zelo odkrit napisali, da so razočarani?
Kar preberite, kaj so napisali. Gita Gizdavčić ima 11 let: “Prva izkušnja, mi je bilo zabavno. In sigurno bom še kdaj ustvarila svoj ples za Opus, kljub temu da sem izpadla že v prvem krogu. Saj mi ni pomembno tekmovati, ampak sodelovati in biti avtor svojega plesa.” Trinajstletna Mina Lenardič, prejemnica zlatega priznanja in priznanje mladih kritikov: “Opus je nek drug svet. Svet, kjer se izgubiš in ne prideš ven. Če zaplešeš ‘not’, odplešeš in plešeš, plešeš in ne moreš nehati. Plešem lahko ves dan in se ne bom naveličala. Opus mi pomaga odkrivati nove poti. Bolj pomembno je raziskovalno delo. Moji načrti glede plesa so, da plešem, kadar hočem, kjer hočem, kolikor hočem.” Enajstletni Jon Naj Hribar Janša: “Moja prva izkušnja z Opusom je bila stresna. Všeč mi je bilo, da sem lahko raziskoval svoje gibalne sposobnosti in da sem ustvaril svoj ples. Bil sem razočaran nad izborom, ker se nisem uvrstil na tekmovanje glede na ostalo, kar sem videl na samem tekmovanju.” Njegova desetletna sestra Pika Tereza Hribar Janša pa je prejemnica zlatega priznanja in takole razmišlja: “Opus je zame priložnost, da lahko izrazim sebe. Letos sem bila prvič in sem dosegla zlato priznanje v kategoriji XXS.”
“Opus mi omogoča odplesati svojo lastno zgodbo,” pravi enajstletna Luna Govekar. Petnajstletna Ana Shtoolar pa dopolnjuje: “Opus je priložnost, da se izražam drugje in drugače, spoznam, vidim nove ljudi in vstopam v druge univerze.” Nace Fojkar ima trinajst let in je prejemnik zlatega priznanja: “Opus mi je priložnost izražanja svojih bolečin in veselja. Plešem v svojem svetu, ples je zame življenje drugačno kot na zemlji. Rad imam kontakt z drugimi ljudmi na različne načine.”
Opus je torej za vami. Kako pa je z nadaljevanjem sezone?
Sezono bomo zaključili z našim tradicionalnim Kaleidoskopom v Kranju 3. in 4. 6., v Ljubljani od 22. do 24. 6. Gostovali bomo še na območnem in regijskem srečanju plesnih skupin v Kranju in Ljubljani. Potem se bomo nekateri odpeljali na Mašun, kjer nas čaka teden dni ustvarjanja in raziskovanja na 27. ustvarjalnem taboru. Najbrž pa se nam bo zgodila še kakšna priložnost za predstavitev našega dela na kašnem festivalu. Sicer pa smo glede načrtov zelo fleksibilni, saj smo se v zadnjem času priučili, da načrti lahko prinesejo velika razočaranja. Tako da bolj delujemo tukaj in zdaj.
Hvala in želim uspešno kreativen čas.
