Sanjaj in to uresniči! Opus 1 spet postregel z odličnimi idejami in plesnimi izvedbami

Bronasta Julija Konstantinović Ornik, mentorica Jana Kovač Valdes, Nočna glasba

Med vikendom, 11. in 12. marca, je potekalo državno prvenstvo mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1, plesna miniatura, tudi tokrat na Velikem odru Centra kulture Španski borci Ljubljana v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Omenjeno prvenstvo obhaja letos že svojo 25. obletnico, ko je prvič steklo v Celju po konceptu takratne samostojne svetovalke za ples pri ZKOS / JSKD Neje Kos na odru tamkajšnjega gledališča.

Lana Kariž Meško, Midbel
In tako je vsako leto vse več mladih plesalcev, ki bi radi ustvarjali na področju plesne umetnosti, letošnjih prijav pa je bilo v presežku števila 180. Izbor za državno tekmovanje oziroma regionalno tekmovanje je potekal 4. in 5. februarja v Celju na odru Plesnega foruma Celje, v mestu, od koder je prišla tudi pobuda za tovrstno edinstveno tekmovanje. Opus 1 poteka v štirih starostnih skupinah in ob štirih omejitvah trajanja posamezne miniature; letošnji razpis je zaobjel starostne skupine: A1 / otroci, rojeni 20062008, z dovoljeno dolžno miniature največ dve minuti; A2 / rojeni, 20032005, največ tri minute; B / rojeni 19982002, največ štiri minute in C / rojeni 19931997, največ pet minut. Za skupini A1 in A2 se tekmovanje mladih ustvarjalcev z državnim prvenstvom tudi konča, medtem ko se lahko najboljši iz skupin B in C udeležijo še mednarodnega tekmovanja Opus 1, ki bo tako kot vsa leta v Celju, in to 15. aprila; mednarodnih prijav pa je že kar okoli 40.
Suzana Krevh in Tinkara Vrbinc, Sanje ali realnost
Samostojna svetovalka za ples pri JSKD RS Nina Meško je letošnjo tekmovalno tematiko, namenjeno mladim plesnim ustvarjalcem, naslovila: Sanjaj in to uresniči! Izpostavila pa svet sanj kot umik iz realnosti v stanje raziskovanja in želja, ki so mu dajali poseben pomen tudi nadrealisti. V ospredje je postavila psihoanalitika Sigmunda Freuda, ki je trdil, da so sanje kraljevska pot do nezavednega, in je vplival na nadrealizem tako kot tudi drugi psihoanalitik, ki so združevali zavedno in nezavedno v absolutno realnost-surrealnost.
V soboto, 11. marca, se je v dopoldanskem času zaporedno odvilo 28 miniatur B-skupine, pozno popoldan pa še 14 C-skupine. Prihodnji dan, v nedeljo, 12. marca, je potekalo tudi tekmovanje A1-skupine ob 29 miniaturah, in A2-skupine s 30 plesnimi programi. Organizator vsako leto poskrbi za tričlansko žirijo, ki ocenjuje miniature in se vsako leto tudi menja, člani pa so naši priznani plesni umetniki oziroma strokovnjaki s tega področja; pri mednarodni obliki tekmovanja so vključena tudi znana mednarodna imena. Mladi tekmovalci se s svojimi plesnimi miniaturami potegujejo tako na državnem kot mednarodnem tekmovanju Opus 1 za priznanja, ki so jih deležni vsi tekmovalci, in so lahko: zlata, srebrna ter bronasta. Skupini A1 in A2 je ocenjevala žirija v sestavi: Aja Zupanec, Jure Masten in Nataša Živković, za B- in C-skupino pa: Jana Menger, Evin Hadžialjević in Ivan Mijačević, programe je prijetno povezoval Danijel Petković.
Manica Pečarič in Ana Škoberne, Izpod Nadzora
Tekmovanje je potekalo v kategoriji avtorskih solov in duetov, največ zlatih priznanj so prejeli ustvarjalci B-skupine, kar deset, srebrnih 11 in sedem bronastih; sledi jim A1-skupina z devetimi zlatimi in 12 srebrnimi ter osmimi bronastimi, v A2-skupini je bilo podeljenih šest zlatih, 17 srebrnih in sedem bronastih, v skupini C pa le tri zlata priznanja, osem srebrnih in tri bronasta. Obe žiriji sta ocenjevali strogo in natančno, in je tudi moralo biti tako, saj je bil splošni umetniški vtis izreden in zelo dober ob vseh domiselnih idejah, dobrih,celo  odličnih plesnih izvedbah, plesno urejenih kostumih in primernih pričeskah, ko so izvedbe velikokrat krasili tudi zaželeni prisrčni nasmehi odprtih oči, kar še dodatno vpliva na odrsko prezenco. Razlike v izvedbah miniatur so bile minimalne, k prijavi je bila obvezna tudi pisna priloga o zasnovi ideje, o poteku dela ter o postavitvi končne izvedbe, kar mladim ustvarjalcem dodatno pripomore k njihovem dojemanju razpisane teme in poglabljanju v sam proces ustvarjalnosti. Njihovi mentorji so tisti, ki zlasti pri mlajših spodbudno usmerjajo razmišljanja in procese ustvarjanja, kajti vsaka plesna miniatura je avtorsko delo mladega plesalca. In tako kakor v velikem tako tudi v malem igrata pri plesnih miniaturah pomembno vlogo dramsko zasnovana uprizoritev ter prepričljivost oziroma utrip izvedbe v sceni gledališkega odra. Plesne izvedbe pa žal največkrat potekale ob glasbenih spremljavah, ki so kar preveč elektronsko homogene, tudi kompozicijsko dokaj nevtralne, kar vpliva na ne dovolj izraženo moč in ritem same izvedbe.
Maša Radi in Klara Drnovšek Solina, Živim, dokler bleščim
V tišini si je Lana Kariž Meško (A2 / mentorica Saša Lončar) prislužila zlato priznanje za svojo nadrealistično sanjsko podobo Midbel, ko leti po odru kot v sanjah in bere nenavadno sanjsko buklo, jo tudi razvozla, ona, izbranka starodavnega plemena, ki večno sanja in kar osvaja oder. Maša Radi in Klara Drnovšek Solina (B / mentorica Maja Delak) sta si prislužili zlato priznanje v kategoriji dueta za svojo miniaturo Živim, dokler bleščim, ki odseva dovršeno plesno obliko sanjskega medija ob glasbi, ki spominja na vrteči se vrtiljak, ko se njun sanjski svet zavrti v eni smeri, pa obstane in se odvrti v drugi smeri, ob koncu pa še zadoni znani refren pesmi Kar bo pa bo (Que sera sera). Maša in Klara tokrat ne sanjata, ampak se sprašujeta o vrlinah, na katere bi bili lahko pri svojih osemnajstih ponosni, o tem, kakšne sanje sta dosegli s svojo polnoletnostjo; ali so to sanje ali dejstvo sistema, ki zahteva poslušne, ubogljive in pridne ljudi. Pri tem pa še dopisali, da je glasbena spremljava tista, ki to idejo s svojo cikličnostjo dodatno podpira, ob znanem refrenu pesmi pa sledi še vprašanje, zakaj si nista izbrali drugačnega življenja, ki ni tako sistemsko vzorno, in zakaj ne bi bil to kič ali razuzdanost  samo da bi se uprli kalupu. Ta dva primera sem izbrala, ker idejno podprta koreografija teče svoj uprizoritveni lok, ne glede, ali se dogaja v tišini ali ob glasbi; v drugem primeru je glasba njen odsev, jo podpira, nikakor pa le njena nevtralna spremljava, kar je že prevečkrat zaslediti pri sodobnih plesnih stvaritvah, tudi pri miniaturah.
Zoja Florjanc Lukan v Strah in pogum
In kdo so zlati ustvarjalci skupine A1? Uma Žnidaršič (mentorica Saša Lončar) s svojim avtorskim solom Prevajalka, ko po odru lovi besede, skače, kot bi po njih hodila, in vpije ter vpije simpatično sanjsko. Moro iz moje zgodbe je svoj ples ob sanjski mori zavela Manu Nonković (mentorica Saša Lončar), se prevračala in borila s svojo moro, potem pa dojela, da lahko z njo tudi odlično zapleše. Ko zaprem oči … je svoj solo naslovila Mila Fatur Škof (mentorica Sabina Schwenner), ki čez dan hiti, se vrti, preskakuje čas, kar tudi igrivo zapleše, in končno najde svoj mir v sanjah, ko ni več ukazov. Luna Pestotnik Stres, #Brezsanj (mentorstvo Dora in Svit Pestotnik Stres), se v prezentni izvedbi in zavita v svoje ogrinjalo spopada s težavami prijateljice. Pada, se spotika in dviga, dokler težav, ki ji ne pustijo sanjati, ne izniči in lahko znova sanja. Zoja Florjanc Lukan v svoji miniaturi Strah in pogum (mentorica Jana Kovač Valdes) najprej sedi in jo je strah, tudi kot mala miška kuka ter se ozira na vse strani, zavita v belo sanjsko plahto, ko velikokrat sanja dnevne preganjavice, če je ali ni kaj narobe postorila, ko svoje ogrinjalo igrivo in otroško pristno nosi po odru. Kam sodi duša? je v svoji ljubki izvedbi zaplesala Špela Ojsteršek (mentorica Špela Medved), ki se v nežnih gibih usmerja navzgor k dobrim dušam, nasprotno pa so njeni odsekani gibi namenjeni zlobnim dušam; duša je brez fizičnega telesa izgubljena, zato sodi v telo, še zapiše v svoji prilogi. Zlato priznanje je dobil tudi plesni duet, Mia Jurman in Hana Jurman, z miniaturo Zakaj resničnost ? (mentorica Sara Levičar). Mia in Hana sta sestri, ki se prepirata in tudi večkrat sanjata dnevna dogajanja, kar sta gibko vtkali v svoj duet sestrskih odnosov, tudi plesno skladno predstavili svoj resnični dan, na koncu pa mirno zaspali.
Filip Štepec, Rad bi kradel zvezde
Zlato priznanje krasi tudi miniaturo Živali in žlica mladega plesalca in ustvarjalca Grega Goloba (A1 / mentorica Ana Trojnar), ki je ob branju knjige zaspal ter se znašel v vrtincu nenavadnih sanj od kuhinje do puščave, kamor ga je odpeljala žlica. Svoje domiselne sanje pa odel v barvito sanjsko podobo z zlato palico v roki, po odru pa vihral v svoji plesni odliki. Grega ni bil edini predstavnik mladih plesalcev na tekmovanju Opus 1, kjer so močno prevladovala dekleta. Z zlatim priznanjem je svojo miniaturo Murphyjeva realnost okrasil tudi Svit Pestotnik Stres (B / mentorica Dora Pestotnik Stres), lotil pa se tematike o tem, kako nikoli ničesar ne stori prav, in je tudi ples del tega, kar in kako lahko naredi. Pleše, se pogovarja s prsti, skače, pride v ospredje odra, pozdravi gledalce in se izkaže na baletni diagonali, ko sanja, da bi odšel z odra in našel svoj mir, kar mu tudi uspe. Zlato priznanje je osvojil tudi Filip Štepec in posegel kar po vrhovih B-skupine, naslov njegove miniature Rad bi kradel zvezde (mentorica Saša Lončar) ga je popeljal v zvezdne višine gibalnih domislic, tudi na mednarodni oder Opus 1.
Grega Golob, Živali in žlica
Mladi plesalci so bili največkrat naravni in realni v izvedbah svojih miniatur ne glede na stopnjo svojega plesnega znanja in barve pridobljenih priznanj. Tadej Raišić se je z miniaturo Nočni preganjalec (A2 / mentorica Jana Kovač Valdes) humorno napotil po poti nočnih dogodivščin, ko ga v spanju preganja vest ter se od preganjalca prelevi še v žrtev. Miniaturo Sam v samoti je dobro odplesal Luka Oblak (mentorica Mojca Kasjak), ki jo prijetno zaveje v svoji solistični izvedbi, manj izrazito pa približa opisu sanjske teme. Timotej Hribar in Patrik Petan kar na odru poslikata mesečnika in njegovega čuvaja oziroma tistega, ki ga skuša prebuditi v svoji miniaturki Polna luna (mentorica Rosana Horvat). Andraž Miklavčič, Ujet v nesmiselnosti ( B / mentorica Rosana Horvat), se ravno ne osredotoča na svoje sanje, bolj poudarja nesmiselnost, ki se v njih odraža ob mešanju dnevnega dogajanja, njegov ples nima prave podlage, kot sam zapiše, na odru pa je videti okreten, poskočen in gibčen.
Ela Parteli, Iskala sem svoje sanje
V skupini A2 so svoje miniature pozlatile tudi mlade spodbudne plesalke, srčno pa se vživeli, tudi gledalcem orosili oči ob svoji lirični in čustveno obarvani izvedbi: Sara Bačič in Ema Šolar, v avtorskem duetu Deklica z vžigalicami (mentorica Špela Medved). Ela Parteli, Iskala sem svoje sanje (mentorica Saša Lončar), je iskala svoje sanje po odru, jih domiselno ponazorila in lovila ter končno ulovila prav v sanjah. Kdo moti moje sanje, je svoj polet v sanjah za malo nagajivo muho simpatično prezentirala Lisa Garcia (mentorica Lilijana Ujčič). Strah svetlobe, ali ure, ko te budilka skuša prebuditi, pa se zakrivaš, premetavaš in nočeš odpreti oči, je svoje stanje neželenega prebujanja vznemirljivo zakotalila po prostoru Ajša Mara Kacjan (mentorica Mojca Kasjak). Pohvaliti je treba tudi Doro Bolčina za njeno dobro plesno interpretacijo avtorskega sola Pomirjena sama s seboj (mentorica Jana Kovač Valdes), ko se skuša zrelo soočiti s svojo vestjo, glaskom v sanjah, in si je prislužila srebrno priznanje. Ajda Nina Skvarča se je lotila zrele teme, ki brodi po njenih spominih bolečine, ter se izkazala ne le kot mlada plesalka energetskih presežkov, ampak tudi kot mlada pisateljica, vešča besedne igre, ki se je preizkušala še v govoru, za svoj avtorski prispevek Maska (mentorica Kim Kern Kukokovič) pa prijela srebrno priznanje.
Jerca Klinar, Tebi
Prejemnike zlatih priznanj v skupini B in C bom le naštela, ker se z njimi znova srečamo sredi aprila v mednarodni konkurenci. Zlata priznanja B-skupine: Sanjati, želeti si, ustvarjanje in ples Tara Ferbežar Felgner, mentorici Sabina Schwenner, Veronika Valdes; Tebi, avtorski solo: Jerca Klinar, mentorica Urša Rupnik; Nindža Krindž, avtorski solo: Špela Jezovšek, mentorica Ana Vovk Pezdir; Glas tišine, avtorski solo: Katarina Marjanovič, mentorica Lilijana Ujčič; avtorski solo 24: Neja Veternik, mentorica Lucija Boruta; Ne verjamem, avtorski solo: Jerca Gril, mentorica Saša Lončar; Saje, avtorski solo: Ana Cvelfar, mentorica Goga Stefanovič Erjavec; Izpod nadzora, avtorski duet: Manica Pečarič in Ana Škoberne, mentorica Rosana Horvat. Plesalci in ustvarjalci skupine B so se izkazali kot spodbudni novi rod umetniške ustvarjalnosti v izostrenem plesnem jeziku, tako nosilci zlatih kot srebrnih, tudi tistih bronastih priznanj. Že pri najmlajših, skupini A1 in A2, se sprašuješ, po katerih višavah bodo posegale čez nekaj let njihove igrive in dovršene plesne oblike.
Ana Cvelfar, Saje
Skupina C je skupina, kjer se predstavljajo že plesno izšolani posamezniki, tudi tisti, ki na tem področju profesionalno delujejo, zlata priznanja za svoje avtorske miniature so prejele naše znane sodobne plesalke in ustvarjalke: Maša Hawlina za svojo miniaturo Ej, Sigmund?; Lea Ujčič za avtorski solo Ko ob mojih nogah drema tiger; April Veselko za miniaturo Bodi telo; za vse tri so tudi z vseh strani letele pohvale za odlično umetniško zasnovo in izvedbo plesnih miniatur.
April Veselko, Bodi telo
Novo svežino in oblikovno izvedbo je odru sodobnega plesa dodala Ana Lekše s svojo avtorsko miniaturo Fuselijev Incubus ter prejela srebrno priznanje. Za izhodišče te izvirne miniature ‘niti na nebu niti na zemlji’ je izbrala sliko Henryja Fuselija, ki prikazuje speče dekle in njene erotične sanje, nenavadnemu bitju na sliki je ime Incubus; ko Anin ples prepletajo lirično niansirani organski gibi v visečih višavah. Katja Kolarič razmišlja o sanjah in občutkih, ki lahko spremljajo sanje in se podoživljajo v realnosti, svoja filozofska razglabljanja je vtisnila v abstraktno strukturo plesnega sola: Sanje kot resničnost. Ema Žurej je avtorsko miniaturo začela graditi, ko se je odločila in prijavila na razpis, ter dejala: ‘I Said Yes’, gradila pa na svojih bogatih plesnih zasnovah, tudi sledila svojim impulzom in svoj ples impulzivno spletala.
Ana Lekše, Fuselijev Incubus
V C-skupini smo pridobili dva mlada nova mentorja, Žigana Krajnčana in Gašperja Kunška, ki sta podpirala svoja varovanca, ustvarjalca ter plesalca Bora Prokofjeva in Andraža Prokofjeva pri ustvarjanju ter izvedbi njune sanjske miniature: Zasanjena. Tudi Teja Modrijan in Gašper Kunšek sta prejemnika srebrnega priznanja ob izvedbi avtorskega dueta Shift / Premik, ki sta ga povzela po razmišljanju o sanjah mističnega Sandhguruja, ki zapiše, da je pri sanjah najbolje, ko mine prebujanje.
Bor Prokofjev in Andraž Prokofjev, Zasanjana
Ko se eno tekmovanje končna, so misli in pričakovanja že uprti v prihodnje, novo tekmovanje, torej po državnem tekmovanju OPUS 1 v Ljubljani v mednarodno tekmovanje OPUS 1 15. aprila v Celju.
Teja Modrijan in Gašper Kunšek, Shift
View Gallery 15 Photos