Sabina Gosenca: Daisykam ne priporočam McDonaldsa ali pice pred treningom

Daisy Girls bodo oktobra praznovale peto obletnico delovanja, in če ne bi bilo odločne Dolenjke Sabine Gosence, bi najbrž v Novem mestu doživljali košarkaške in rokometne tekme brez akrobatsko plesne spremljave. Od preprostega hobija, želje, da po prenehanju aerobične skupine jump, v kateri je Sabina plesala v študentskih letih, nastane nekaj novega, jo je pripeljalo do nadaljevanja tradicije nastopanja  na košarkaških tekmah in drugih športnih prireditvah. Sabina je bila aktivna novinarka in urednica na Radiu 1, ki pa je zaradi obilice dela dala prednost vodenju Daisyk, kot jih popularno kličejo gledalci. “Iz leta v leto je bilo več treningov, nastopov, organizacijskih obveznosti. Danes je moja vloga vodje skupine in trenerke dejansko moje življenje, nekaj, v čemer uživam, a hkrati nekaj, do česar čutim veliko odgovornost. Lani septembra sem, tudi zaradi želje po še večjem napredku skupine in izobraževanju, dala odpoved v svoji redni službi na Radiu 1 in sem od takrat samostojna podjetnica (Sabi šport). Biti vodja skupine, mentorica, trenerka, organizatorka in (ob posebnih priložnostih) plesalka je tako del posla, čeprav moja osnovna dejavnost še vedno ostaja novinarstvo in vodenje prireditev.”

Daisyke trenirajo večkrat tedensko, razdeljene so v različne starostne skupine, od mini in junior Daisyk do mladinske in članske zasedbe. Njihove koreografije vsebujejo različne plesno navijaške stile z dodanimi elementi cheer dancea, hip hopa, latina, jazz plesa, aerobike in gimnastike. Redno tudi skrbijo za svoje izobraževanje, zato jih boste videli na Nike aerobični konvenciji in poleti v Piranu na plesno navijaškem taboru FCC Alpe Adria Camp. “Daisyke nismo ne tipična plesna skupina ne povsem navijaška skupina. Naše koreografije namreč združujejo različne plesne stile, gimnastične elemente, navijaške skoke in piramide oz. skupinske dvige, ne gre pa niti brez aerobičnih korakov in gibov. Na tekmovanja se za zdaj prav iz tega razloga, ker so naši nastopi kombinacija plesa, aerobike, navijaštva in gimnastike, še nismo prijavile. Bolj pomembno se mi zdi, da se v skupini krepi timski duh, da kakovostno preživljamo prosti čas ter združimo prijetno s koristnim. Ne potrebujemo kopiranja nekih drugih, bolj uspešnih skupin, temveč sledimo lastni viziji, verjamemo v svoje sposobnosti in smo pripravljene za napredek resnično kaj storiti.”

Zaradi vse te mešanice in množičnosti plesnih ter navijaških skupin smo seveda gledalci velikokrat v dilemi, katera skupina je boljša od druge. Včasih je težko ločiti zrno od plev. “Pri tem vprašanju sem razdvojena. Pogosto je komu dovolj tudi že to, da se zgolj nekaj dogaja med minutami odmora na tekmah, ne glede na to, kakšna je kakovost izvedenega nastopa in kakšni so stroški, da se neka skupina na nastop sploh pripravi (najem dvoran za trening, skrb za enotni izgled skupine, športno obutev, rekvizite in podobno). A po drugi strani se mi zdi, da vse bolj tudi občinstvo zna ločiti bolj kakovostno skupino od manj kakovostne. K temu veliko pripomorejo televizijski šovi. Letos smo videli kar nekaj odličnih navijaških in akrobatskih skupin tudi na šovu Slovenija ima talent. In zagotovo bi, če bi se poleg njih zdaj pojavila skupina, kot smo Daisy Girls, videli razliko prav vsi. Toda naša dekleta so še mlada in si izkušnje šele pridobivajo, pri tistih najboljših skupinah pa je adut dolgoletna tradicija, vrhunski trenerji, včasih tudi večja naklonjenost sponzorjev in lokalne skupnosti.” Daisiyke se ne pritožujejo, da je manjko dejstvo, da ne prihajajo iz glavne, ampak iz dolenjske prestolnice. “Večinoma nastopamo na tekmah novomeških športnih kolektivov (KK Krka, MRK Krka), ki so medijsko precej izpostavljeni, tako da je prav super, da smo iz Novega mesta. Je lažje tudi zaradi organizacije prevoza deklet, kajti na večino nastopov jih pripeljejo starši. Organizatorji prireditev na Dolenjskem pa tudi vedo, na koga se lahko obrnejo v primeru želje po popestritvi programa. Imele smo že nekaj nastopov izven naše regije, ki pa so organizacijsko zahtevnejši zaradi stroškov prevoza, najema kombija, dovoljenja staršev za mladoletne plesalke – primer: snemanje TV oddaje “Na zdravje!”, prednovoletna prireditev v Špela Dance centru v Ljubljani, zaključni turnir košarkarskega pokala Spar na Kodeljevem pred dvema letoma … V ponos nam je, da smo Dolenjke, da navijamo za dolenjske športne kolektive, za popestritev in za našo promocijo pa vsekakor kdaj pride prav tudi nastop izven Novega mesta.”

Kaj pa dejstvo, da ima izraz navijaštvo za nekatere negativen, za druge pozitiven pomen? ”Žal je pri nas še vedno preveč ljudi osredotočenih na to, kaj bodo rekli drugi, pozabljajo pa na svoje lastne želje, prepričanja, predanost nečemu, kar jih veseli. Navijačice v Ameriki imajo velike avdicije, na srednjih šolah so med najbolj popularnimi dekleti, je pa res, da jih pogosto v filmih pokažejo kot avše ali kot dekleta, ki si zgolj želijo pozornost moškega dela populacije in ki s seksipilnimi nastopi ali videzom pri nekaterih vzbujajo negativne občutke. Če se zapletejo s kakšnim od igralcev iz ekipe, pa sploh. Jaz pri Daisykah resnično delam po svojih najboljših močeh in v smeri, da pokažemo ljudem, da je navijaštvo šport, da dekleta, ki trenirajo plesno – navijaške koreografije, naredijo tudi veliko koristnega zase. Ne le, da gre za dejavnost, ki zahteva dobro telesno prirpravljenost in stalno izobraževanje, gre tudi za krepitev socialnih vezi,  komuniciranje, premagovanje treme pri nastopih v javnosti in podobno. Smo pa vse bolj pozorne na izbor oblačil, punce opozorjam tudi na to, da njihovo individualno obnašanje pred/med in po nastopu vpliva tudi na imidž celotne skupine. Odločilna pa je še vedno vloga staršev.”
Sabina tudi priznava, da se je spletlo med navijačicami in športniki kar nekaj simpatij, tudi kakšna avantura je bila vmes, ljubezenskih parov pa skorajda ni. Izjema je denimo le ena od nekdanjih plesalk, sicer tudi soustanoviteljica skupine, Nives, ki je srečno poročena s košarkarjem Daliborjem Đapo in imata hčerkico.

Skupino naredijo posebno tudi kostumi, za katere pri Daisykah skrbi Vesna Kobe, mlada in obetavna kreatorka iz Novega mesta, absolventka oblikovanja tekstilij, ki jim pomaga pri kreiranju in šivanju. Ideje in zamisli seveda pridejo najprej s strani plesalk.

Je pa Sabina tudi hudičevo stroga kar se tiče prehrane in prehrambenih navad. “Če je kdo strog, sem to jaz. Najprej do sebe, potem do drugih, sploh pri članski selekciji, od katere občinstvo največ pričakuje, tudi glede videza. Se pa zavedam, da sem kot vodja in trenerka vzor mlajšim, tako da nikakor ne gre za kakšna pravila prehranjevanja, ki bi bila pogoj za članstvo v skupini. Sem dekletom že večkrat poskušala pojasniti, da je pomembno, da se ob aktivnem treningu tudi pravilno prehranjujejo. Nekatere pozabljajo na zadosten vnos tekočine ali na dejstvo, da pol ure pred treningom pač ne morejo pojesti pol pice ali celega menija v McDonaldsu. Stalno poudarjam tudi to, da šteje pozitivna energija, da gledalci začutijo, da plesalke v nastopih res uživajo, pa četudi ima katera kakšen kilogram preveč.”

Sezona je tik pred vrati in seveda so želje Daisyk že zapisane v njihov urnik. “Za sezono 2010-2011 načrtujemo premierno udeležbo naših mlajših plesalk na katerem od državnih tekmovanj, ki jih organizirajo Cheerleading zveza Slovenije ali Zveza navijaških in pom pom skupin Slovenije. O konkretnem rezultatu seveda v takšni konkurenci, kot jo imamo v Sloveniji, ta hip nima smisla govoriti, pomembno je, da sestavimo koreografijo, ki bo ustrezala kriterijem, zapisanim v pravilniku za tekmovanja. Nikakor ne smem pozabiti na organizacijo prednovoletne zabave, s katero bomo Daisyke obeležile petletnico delovanja. S plesnega vidika pa kot vodja skupine želim predvsem napredek v plesni tehniki in gimnastičnih sposobnostih posameznih deklet.” Sabina v tem navijaško plesnih akcijah nima prav veliko časa za razmišljanje o poroki, družini in ostalih klasičnih družbenih zadevah, predvsem pa verjame, da se vse zgodi z razlogom in ob svojem času. ”Morda bom kdaj mama, morda nikoli. A s tem se res ne obremenjujem, pač pa živim življenje, počnem stvari, ki me izpolnjujejo, v svojem delu uživam. Tudi poročni prstan zame ni nuja, ker sem prepričana, da lahko partnerja odlično funkcionirata tudi brez tega. Otroke pa obožujem. Svojim  prijateljicam, ki so že mamice, velikokrat rečem: Ko boš potrebovala varstvo ali družbo za sprehod z vozičkom, me kar pokliči. In ko bo tvoja mala dopolnila 5 let, veš, kam jo lahko vpišeš, da boš imela kakšno urico zase.”
Kot se za pravo navijaško plesno skupino spodobi, imajo tudi svojo pesem, ki jo je ustvarila Tamara Kokol, mi pa smo samo aktualizirali letnico v zadnji vrstici.

We are DAISY GIRLS,
we are the best!
We are the number one
we run sooo fast.

We’ve got soul
we’ve got passion
we like to have fun
and we like fashion.

Daisy girls are little bit crazy
but we are never lazy.

Look us…
We are hot
we are sexy
you are soooo jealous..
i know, ’cause we are DAISY.

We love to dance
on the pyramid we like to fly
we love to cheer
we are soooo high.

We have a lot of energy
we are cool
we are proud to be DAISY
and i will tell you this again:
we are not lazy!

Scream out, watch out
Daisy girls are here,
2010, this is our year!
DAISY GIRLS!

View Gallery 7 Photos