Med 22. in 26. junijem vas Cankarjev dom vabi na prvi baletni festival Plesne noči!
Ekipa Cankarjevega doma je v teh dneh zelo vznemirjena, saj se pripravlja na prvi mednarodni baletni festival Plesne noči. Z mislijo na skupni baletni festival so se v Cankarjevem domu ter Operi in baletu SNG Ljubljana spogledovali že nekaj časa. Kocka pa je padla med vožnjo z vlakom proti Rimu, kamor so se odpravili direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, direktor SNG Opera in balet Staš Ravter in umetniški direktor ljubljanskega baleta Renato Zanella na srečanje s koreografom Joséjem Carlosom Martínezom, ki je v koprodukciji januarja letos koreografiral balet Giselle.
Kaj je nastalo iz zamisli, pa si lahko v živo ogledate v prihodnjih dneh. Program je zelo natančno opisan, zato skoraj ne morete zgrešiti. Svečano odprtje razstave, posvečene baletnemu geniju Rudolfu Nurejevu, bo pripadlo predsednici Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urški Klakočar Zupančič, ki bo častna govornica na odprtju. O novem, skupnem koraku, ki vrhunske baletne ustvarjalce z vsega sveta povezuje z občinstvom, bosta spregovorila tudi direktorja obeh inštitucij, ki sta festival zasnovali, generalna direktorica Cankarjevega doma, Uršula Cetinski, ter direktor SNG Opere in baleta Ljubljana, Staš Ravter.
Četrtek, 22. junija
Charles Jude: Nurejev in jaz (predavanje)
Dan pred odprtjem razstave, posvečene baletnemu umetniku Rudolfu Nurejevu, se lahko udeležite pogovora z nekdanjim prvakom pariškega baleta in podpredsednikom Fundacije Nurejev, Charlesom Judom, ki je svojčas plesal s slavnim baletnikom. Obiskovalcem bodo skozi pogovor predstavili življenje Nurejeva, potem ko je v Franciji prosil za politični azil in tako pobegnil iz nekdanje Sovjetske zveze. Iz prve roke boste izvedeli, kako je bilo ustvarjati in prijateljevati s tem slovitim umetnikom.
Četrtek, 22. junija
Beli vran, The White Crow, film (2018)
Piše se leto 1961 in Rudolf Nurejev kot član svetovno znamenitega Teatra S. M. Kirova prvič potuje na gostovanje zunaj Sovjetske zveze. Pariško življenje Nurejeva popolnoma prevzame. Želi si zaužiti kulturo, umetnost in glasbo ter vse, kar ponuja to sijajno mesto. A agenti KGB-ja, ki ga budno spremljajo, postajajo vse bolj sumničavi, še zlasti zaradi prijateljevanja z mlado Parižanko Claro Saint. Nurejev mora kmalu sprejeti srce parajočo odločitev, ki za vedno spremeni njegovo življenje in zaznamuje svet baleta. Film je biografska drama o ključnih trenutkih v življenju mladega Rudolfa Nurejeva, ki jo je britanski igralec Ralph Fiennes zrežiral kot kot preplet globokega poklona velikemu baletniku in napetega trilerja hladne vojne. Režija: Ralph Fiennes; igrajo: Oleg Ivenko, Ralph Fiennes, Sergei Polunin, Adele Exarchopoulus.
Petek, 23. junija
Odprtje festivala in razstave Legendarni Nurejev
V letu, ko se spominjamo tridesete obletnice smrti enega največjih plesalcev, koreografov in baletnih umetnikov vseh časov, se bomo v sklopu prvega baletnega festivala v Sloveniji poklonili Rudolfu Nurejevu z veliko razstavo del, ki bodo obiskovalca popeljala skozi nekatere slikovite trenutke z njegove izjemno uspešne poti. Razstavljeni predmeti – kostumi in še neobjavljene fotografije francoske fotografinje Francette Levieux – so del zbirke v lasti plesalca Charlesa Juda, nekdanjega prvaka pariškega baleta, ki je svojčas plesal s slavnim Nurejevom. Zbirka skrbno zasnovanih kratkih, bogato okrašenih suknjičev sodi v del kostumografije, ki je bil za slavnega plesalca značilen in mu je ta namenjal posebno pozornost. Vanje oblečen je odplesal vloge v baletnih klasikah, kot so Labodje jezero, Giselle in Don Kihot. Fotografije Francette Levieux bodo prikazale v fotografov objektiv ujete odrske trenutke slavnega plesalca. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Fundacijo Nurejev in bo pospremila izvedbo prvega Mednarodnega baletnega festivala, bo počastila pokojnega umetnika ter slovenski javnosti ponudila vpogled v njegovo življenje in delo, ki še danes navdihuje baletne plesalce po vsem svetu. Razstava bo do 25. avgusta na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.
Petek, 23. junija
Don Kihot
Uvodna predstava prvega Mednarodnega baletnega festivala bo na odru Gallusove dvorane posvečena igrivemu in temperamentnemu baletu o sanjavem plemiču iz Manče Don Kihotu Narodne opere in baleta iz Sofije. Don Kihot je klasični balet skladatelja Ludwiga Minkusa ter libretista in koreografa Mariusa Petipaja. Gre za koreografov prvi in hkrati najslavnejši celovečerni balet s špansko tematiko, ki je praizvedbo doživel 1869 v Moskvi. Pričakujemo klasično postavitev, barvite kostume in koreografijo, ki sledi naraciji zgodbe. Baletni ansambel Narodne opere in baleta iz Sofije ima bogato tradicijo; na ljubljanskem gostovanju bo nastopil z orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, ki ga bo vodil mednarodno priznani bolgarski dirigent Martin Panteleev.
Sobota, 24. junija
Myth, Rain Dogs, Aperture (baletni triptih)
Svojevrstno plesno izkušnjo si lahko na odru Gallusove dvorane obetamo z uprizoritvijo triptiha sodobnih baletov, ki se začenja z noviteto Myth v koreografiji mladega plesnega ustvarjalca Gaja Žmavca in se posveča raziskovanju ljudskih pripovedi, nekaterih mitov z evropskega severa, ter nadaljuje s stvaritvama dveh mednarodno priznanih in večkrat nagrajenih koreografov – Aperture Edwarda Cluga in Rain Dogs Johana Ingerja. Vsak ustvarjalec preizprašuje določeno stanje človekovega bivanja. Kot je zapisal Clug, v svoji uprizoritvi Aperture raziskuje idejo prostorskega interjerja in posameznika, ujetega v njegov intimni prostor, ter našo povsem človeško željo biti z drugim in biti zaželen. Oder tako postane na neki način voajersko ‘kukalo’, skozi katerega se razgrne medsebojna privlačnost protagonistov, njihovo deljenje intime ter posledično načeto ali izginevajoče poželenje po drugem. Drugačno, tako rekoč animalistično perspektivo bivanja z družbenega dna raziskuje švedski ustvarjalec Johan Inger v plesni uprizoritvi Rain Dogs, ki poteka ob glasbenem sopotništvu ameriškega skladatelja in tekstopisca Toma Waitsa. Medtem ko dežuje, pes s svojim zanesljivim čutom za voh samozavestno in z veliko radovednosti raziskuje meje svojega ozemlja, pri tem pa odkriva in zaznava, kdo ali kaj je ‘tam onkraj. ‘Toda pes nenadoma ne najde več svoje poti nazaj, saj je dež spral vonj vseh sledi. Ingerjeva poosebljena metafora psa je izhodišče za nadaljnje raziskovanje medosebnih odnosov, identitete in spola, skratka sistemov in konstruktov, s katerimi se individualno soočamo in se jim nemalokrat tudi moramo upreti.
Nedelja, 25. junija
Kdo neki tam poje
Na odru Linhartove dvorane bo na ogled baletna predstava Kdo neki tam poje Narodnega gledališča Beograd. Gre za baletno uspešnico, ustvarjeno na podlagi kultnega filma Ko to tamo peva. Na zamisel Ljubivoja Tadića je libreto predstave nastal po scenariju istoimenskega filma Dušana Kovačevića v režiji Slobodana Šijana. Baletna predstava Kdo neki tam poje je leta 2004 precej pretresla kulturno javnost. Zanimiva razdelitev, v kateri ni glavnih in stranskih vlog, vrhunska glasba, ki daje predstavi posebno prepoznavnost, odlična koreografija in režija so le nekateri segmenti za zagotovitev kultnega statusa, kar potrjuje tudi dejstvo, da je dočakala dvestoto uprizoritev na odru Narodnega gledališča Beograd. Od prvih taktov občinstvo zadiha z nastopajočimi in postane še en potnik v nori vožnji. Balet je poln arhetipskih simbolov, ki so vtkani v naše bitje ter jih zato tako nezmotljivo prepoznavamo in razumemo. Kdo neki tam poje je prva baletna predstava v novejši zgodovini gledališča, izvedena v okviru prestižnega mednarodnega gledališkega festivala BITEF (2005). Predstava je prejela letno nagrado Narodnega gledališča za najboljšo predstavo v sezoni 2004/05, aprilsko nagrado mesta Beograd in nagrado Dimitrije Parlić Društva baletnih umetnikov Srbije.
Ponedeljek, 26. junija
Veliki Gatsby
Zadnji dan festivala bo na sporedu uspešnica ljubljanske operne in baletne hiše, balet v dveh dejanjih Veliki Gatsby priznanega koreografa Lea Mujića, avtorja niza uspešnih pripovednih baletov. Glasbeno podobo koreografsko razkošne predstave navdihuje živa, dinamična in svetovljanska energija izjemnih ameriških skladateljskih imen. Koreograf snov za svojo novo koreografijo zajema iz znamenite romaneskne predloge Veliki Gatsby (1925) F. S. Fitzgeralda. Prepoznavno delo iz zakladnice klasične ameriške literature s kritičnim podtonom osvetljuje vse razsežnosti velikega ameriškega sna in dekadentne newyorške visoke družbe med obema vojnama, ki ni dopuščala prehajanja med razrednimi sloji. Razkošna pripoved o skrivnostnem bogatašu, ki postane žrtev lastne ljubezni in prepričanja, je hkrati tudi zgodba o ljubimcih, ki si nista usojena. Dogaja se v svetu nepredstavljivega bogastva, omame in obsesij, v katerem vlada moralna praznina. V izvirni scenski podobi dvajsetih let prejšnjega stoletja v čaru art decoja in sproščene flapperske mode se v glasbi Glassa, Gershwina, Bernsteina in jazzu Glena Millerja spretno prepleteta klasičen in moderen balet, plesalci pa vso predstavo ohranjajo razigranost in veder utrip tega razvpitega ameriškega obdobja.
