Upam, da ste prebrali prvi del mojega članka, pred vami je nadaljevanje. Obstaja še dosti drugih načinov prehranjevanja. Opisal sem le dva, ki ju osebno poznam in ki sta pomagala meni. Raziščite, eksperimentirajte in ugotovite, kaj bo najbolje delovalo pri vas. Vsako telo je posebno in deluje pod svojimi unikatnimi pogoji.
1. Število obrokov
Še ena pomembna tema, o kateri moramo spregovoriti, je število obrokov, ki jih zaužijemo čez dan. V svetu prehrane je veliko debat glede tega, koliko obrokov bi morali pojesti dnevno. Nekateri ljudje jedo raje tri obroke na dan, vsakih 4 do 5 ur. Nekateri ljudje imajo raje pet ali šest obrokov dnevno, ko jedo na dve do tri ure. Znanost še vedno ni prišla do jasnega odgovora, kateri način je boljši. Zame je zelo odvisno od dneva do dneva. Če imam ves dan vaje (in mogoče še zvečer predstavo), se raje držim načrta petih obrokov, kjer imam tri glavne obroke in še dodatna dva manjša (kot prigrizek), saj potrebujem več energije. Če imam prost dan ali pa samo eno vajo dnevno, se raje držim treh obrokov. Poslušati morate svoje telo, kaj vam pravi, in ga ubogati. Tudi število obrokov je izjemno osebna stvar, ki se lahko spremeni z leti in potrebami vašega telesa. Če mu boste dovolj dobro prisluhnili, vam bo gotovo povedalo, kaj je zanj najbolje (če niso prisotne kakršnekoli motnje prehranjevanja ali nezdravi prehrambeni vzorci).
2. Hidracija
Noben pogovor o zdravi prehrani ni popoln brez omembe zadostnega uživanja tekočin. Voda navsezadnje omogoča življenje vsem živim bitjem na tem planetu, tako v rastlinskem kot živalskem svetu. Sestavlja okoli 60 odstotkov našega telesa. Odgovorna je za veliko različnih funkcij, vključno z nadzorovanjem telesne temperature, podmazovanjem in vlaženjem naših sklepov, prenašanjem hranilnih snovi po telesu, odplakovanjem škodljivih snovi iz telesa, hidriranjem vseh naših organov in še mnogo drugih, medtem ko pomanjkanje lahko povzroči veliko bolezenskih simptomov, kot so mišični krči, utrujenost, vrtoglavica in še veliko resnejših zdravstvenih težav, med katere sodi tudi smrt. Vidimo torej lahko, kako pomembna je primerna hidracija telesa, še posebej za plesalce, ki se cele dneve potijo in naprezajo v vroči baletni dvorani. Ker porabimo toliko več vode kot drugi ljudje, moramo tudi zaužiti toliko več tekočine. Najmanjša priporočena količina vode je okoli osem kozarcev, kar je okoli 1,8 litra na dan. Za baletnega plesalca (ali plesalko) lahko ta količina naraste na 2,5 ali celo 3 litre vode. Včasih celo še več. Vse je odvisno od telesne konstitucije, teže in fizičnih obremenitev posameznika. Tega se moramo zavedati še posebno v obdobjih, ko naš urnik postane bolj in bolj zaseden (in količina predstav še večja). Postajamo bolj in bolj utrujeni ter posledično (vsaj velika večina) začnemo piti več in več kave. Kar še dodatno dehidrira telo, saj kava deluje kot diuretik (odganja vodo iz telesa), zaradi česar smo še bolj utrujeni. In vstopili smo v začaran krog. Zato lahko prihodnjič, ko opazite, da postajate skozi teden bolj in bolj utrujeni, namesto po kavi posežete po kozarcu vode. Verjemite, opazil sem veliko spremembo ne le pri sebi, ampak tudi pri ljudeh, ki sem jim to svetoval. Spremljanje in povečanje svoje ravni hidracije lahko pomagata tudi pri drugih težavah, s katerimi se soočamo vsak dan: napihnjenost, utrujenost (možganska megla) ter počasen metabolizem. Ko smo dehidrirani, se v našem telesu poruši ravnovesje med solmi in vodo. Zato telo (ki poskuša to ravnovesje vrniti nazaj na normalno raven) začne zadrževati vodo, zaradi česar imamo posledično občutek in videz napihnjenosti (podobno lahko opazimo, kadar pojemo obrok, ki je vseboval preveč soli). Ko začnemo v telo vnašati primerno količino vode, se bo to ravnovesje normaliziralo in organizem bo izločil odvečno vodo, ki jo je prej zadrževal. Pri upočasnjenem metabolizmu, kjer je vzrok dehidracija (lahko je prisotnih še veliko drugih faktorjev), moramo vedeti, da telo potrebuje zadostno količino tekočine, da lahko hidrira vsa tkiva, vključno z možgani in organi, ki regulirajo našo prebavo. Ko te tekočine ni, organizem (da bi situacijo normaliziral) zmanjša porabo vode in s tem tudi posledično upočasni določene procese v telesu, kot so metabolizem oziroma prebava. Pogost simptom pri dehidraciji, ki velikokrat spremlja počasno prebavo, je tudi možganska megla. Tudi ko smo se dovolj naspali, lahko še vedno čutimo utrujenost. Kot pri napihnjenosti se situacija velikokrat izboljša, ko začnemo v telo vnašati zadostno količino tekočine.
Tudi pri tej temi bi rad podal nekaj nasvetov. Svetoval bi, da začnete spremljati (in posledično tudi zmanjšati) uživanje alkohola, kave in energijskih napitkov, saj ti (kot sem že povedal) delujejo kot diuretiki, ki izganjajo vodo iz telesa. Prvakinja New York City Balleta Ahley Bouder je izjavila v intervjuju, da ko se pripravlja na težko predstavo, kot je recimo Labodje jezero, dva do tri tedne pred predstavo neha piti alkohol in sladke pijače ter zmanjša uživanje kave. Naslednji nasvet, ki bi ga dal glede primerne hidracije, je, da nosite s seboj plastenko (ali steklenico) vode, ki naj bo vedno polna. S tem boste možgane nekako pretentali in avtomatično srebali vodo skozi dan, ne da bi vam bilo treba za to porabiti veliko psihične energije zaradi nenehne koncentracije. Če vam okus ne ustreza, lahko v kozarec ali plastenko dodate tudi malo limoninega soka. Če pa ste morda tako raztreseni kot jaz, si lahko omislite tudi aplikacijo, ki vas bo opominjala na pravočasno pitje vode. Ta nasvet ni nikakor zavezujoč in je le nekaj, kar je meni pomagalo, ko sem vzpostavljal nove navade glede zadostnega uživanja tekočin. Hidracija je izjemno pomembna tema pri kakršnemkoli pogovoru o zdravi prehrani ali človeškem zdravju. Prepričan sem, da bi lahko napisal še veliko več na to temo, toda končal bom s pregovorom: ”Kozarec vode na dan, odganja zdravnika, kavo in napihnjenost stran.”
3. Prikrojite načrt sebi in ne obupajte
Če bi lahko dal le en sam nasvet, ki se mi zdi od vseh še najpomembnejši, bi bil ta: napravite si to pot − kolikor je mogoče − zabavno in zanimivo, saj bo odvisno tudi od tega, kako dolgo boste na njej ostali. Poskusite različne poti, eksperimentirajte z recepti, oblikujte si načrt, ki bo najbolje deloval pri vas in vašem načinu življenja. Prav tako se ne obremenjujte s tem, kako hitro boste prišli do cilja. Navsezadnje − ustvarjanje novih, zdravih prehrambnih navad je bolje obravnavati kot maraton in ne kot sprint. Toliko več stresa, kot si boste ustvarili, toliko manjša bo možnost, da se boste svoje nove poti držali. Prav tako se ne obremenjevati, če vam morda spodrsne ali če se prekršite. Na vsako pot pridejo ovire in situacije, ki nam prekrižajo načrte. Vse to je popolnoma normalno in vsak se spopada s tem. Samo poberite se in nadaljujte. Namesto pristopa na ‘vse ali nič’ bi raje priporočal, da se držite principa ’80 – 20′. To pomeni, da večino časa jeste zdravo, v preostalih 20 odstotkih pa nastopijo situacije, kot so rojstnodnevne zabave ali pijača s prijatelji, kjer popijete nekaj pijač ali pojeste kos torte. Življenje je preveč zanimivo, da ga ne bi uživali in si ne dali duška. To sem se navsezadnje moral naučiti tudi sam. Če hočemo dejansko ostati na tej novi poti zdravega prehranjevanja, moramo vzpostaviti dolgoročne, trajnostne navade, ki se jih bomo lahko držali in ki ne bodo preveč omejujoče. Zato bodite s seboj prijazni. In če se počutite slabo zaradi pomanjkanja rezultatov, ne razmišljati o tem kot o porazu. Bodite potrpežljivi, spremenite svojo taktiko, če je treba. Za vsako dobro in dolgotrajno spremembo v življenju je potreben čas.
Ljudje vsak dan vlagamo čas v toliko različnih stvari − v svoje delo, prijatelje, družino, sodelavce … Toda večina se ne zaveda ene resnice. Edino, v kar je vedno vredno vlagati in nam bo vedno dalo rezultate, pa naj bodo dolgotrajni ali kratkoročni, smo mi sami. In ko boste spoznali to, se bo vsaka pot, na katero se boste podali, zdela ne le krajša, ampak tudi tisočkrat lažja.
