Predstavitev Akademije za ples več kot uspešna

Prva slovenska Akademija za ples je po končanem prvem semestru odprla vrata radovednim očem zainteresiranih gledalcev ter v dobri uri in pol  predstavila svoje gojence v polni delovni vnemi. Po enem semestru organizirane plesne vadbe in nadgradnje pridobljenih osnov se gotovo pozna napredek, kar mi je v mimohodu potrdila tudi Rosana Horvat, koreografinja in predavateljica na akademiji. Igralec in režiser ter predavatelj akademije Branko Završan je pozdravil prisotne in Tomaža Ambroža, dekana Akademije za ples, povabil k uvodnem nagovoru.

Tomaž Ambrož je med drugim omenil svoje dolgoletne sanje o plesni akademiji, ki so se mu končno uresničile 30. septembra lani, ko je uradno dovoljenje za otvoritev akademije postalo resničnost, in tako je s 1. oktobrom 2010 Akademija za ples začela s svojim delovanjem. Dekan se je  dotaknil tudi pereče resnice, da je v plesu vse preveč obrti in premalo znanja. Telo je plesalčev plesni instrument, ki ga je treba uglasiti in znati obvladovati, znati se z njim izražati, skratka v vsakem trenutku znati se prilagajati in ustvarjati v širokem spektru plesnih izzivov. In študij na akademiji je namenjen strokovnemu pridobivanju znanja s področja plesa, zajema pa štiri plesna področja in poteka v šestih semestrih:
katedra za družabni ples/razvoj družabnega plesa od zgodovine do danes, katedra za tekmovalni ples/prvine latinsko ameriških in standardnih plesov, katedra za džez ples/vsebine od klasičnih tehnik do uličnih plesnih trendov, katedra za sodobni ples/razvoj umetniškega potenciala. Študenti obiskujejo študij na eni od izbranih smeri, vsebine drugih treh smeri pa lahko v času študija spoznavajo na delavnicah. Po programu vsi vpisani sledijo tudi splošnim predmetom (fizična priprava, balet, igra, glasba, psihologija, pedagogika, fiziologija …), za kar je zadolžena splošna katedra.

Produkcija se je začela, tako kot mora biti – z ogrevanjem plesalcev, torej s predstavitvijo splošne katedre. Predstavili so vadbo na stolih ob  iztegovanju toraksa in okončin z močnim poudarkom na procesu dihanja – gyrokinesis. Vadbo je vodila mag. Tina Jarc Šifrar, sicer nosilka predmeta Fakultete za šport – usmerjevalci plesa in asistentka pri dr. Meti Zagorc. Koreografijo v popestritev tega splošnega predmeta je pripravila Kjara Starič.
Katedra za džez ples se je osredotočila na plesno tehniko in predstavitev ure horton tehnike, ki jo je postavila Rosana Horvat, in džez plesne tehnike v koreografiji Ingrid Radman, Feel it. Rosana Horvat je koreografirala tudi plesno točko Moje zatočišče na glasbo Astorja Piazzolle, Tanguedia III, in tako v prostor vnesla ščepec argentinskega vzdušja, študentkam pa dala možnost osebne predstavitve. Moderno plesno tehniko I je v koreografsko miniaturo Kalajdeskop simpatično izoblikoval Igor Sviderski.

Nina Mavec Krenker, ki bo drugo leto nastopila kot predavateljica na akademiji, je s tremi plesalkami iz Velenja, sicer študentkami akademije, predstavila odlomek iz svoje lanske predstave posvečene 200. obletnici rojstva poljskega skladatelja Frederica Chopina, Etuda.
Katedra za sodobni ples je v koreografiji Ingrid Radman Shine…on me predstavila triminutni strukturiran proces vadbe. Marko Urbanek pa se je s študenti spodbudno lotil plesne kompozicije in prve skupne improvizacije; spodbudno, ker so se plesalci med seboj tudi začutili, ples je poimenoval Kvartet, glasba.

Predstavitev prvega semestra in zahtevnih plesnih tehnik je potekla prijetno in dobro. Izvedbene razlike med posamezniki v predstavljenih vajah in koreografijah so vsekakor bile vidne, vendar so vsi po vrsti izkazali, da z zadosti truda sledijo semestrskemu programu. 
Pogrešala pa sem osebni šarm, plesalčevo prezenco v teh nastopih, kot da bi bilo premalo poudarka ravno na izrazu, kar nastopajočega približa gledalcu; kajti plesali so brezizrazni ali celo zaskrbljeni obrazi, bile so tudi redke izjeme.
Več osebnega šarma in prezence je bilo videti pri predstavitvah katedre za tekmovalni ples. Koreografinja in predavateljica Barbara Nagode Ambrož je v svojih kratkih koreografijah simpatično vpletala študente akademije in že postavljene tekmovalne plesne pare tako v latino mix – cha,cha,cha kot v sambi in rumbi. Kostumi so dali svoj doprinos k bleščečemu vzdušju plesnega uživanja, ne le tekmovalni, ampak tudi tisti skromni obogateni s kakim šalom in barvno svežino. Tudi predstavitev stilnih plesov: slowfoxa in angleškega valčka v koreografiji Nataše Ambrož je stekla v zahtevani eleganci parketnih dvoran in v šarmu pogledov nastopajočega para.

Katedra za družabni ples je odprta za različne starosti, in v kratkih  plesnih segmentih so nastopali tako predavatelji kot učenci. Na razigranem  sporedu družabnega plesa se je zaplesala tudi poskočna polka ob živi spremljavi na harmoniko, kakor tudi valček, latino ples, disco, hip-hop … Manjkal ni niti orientalski ples, ki se je predstavil kot lep zaključni okras tega zabavnega  programa. Zaključni del programa so popestrili še otroci in La Rok Taxi Company, in plesala se je četvorka.
Posebno pozornost je pritegnil elegantni ples plesalca športnega plesa, predavatelja in psihologa Bora Sojarja Voglarja v plesu z Matejko Koštric na invalidskem vozičku. Ples Invalidka in Bor kakor tudi njuni drugi nastopi so plod Borovega sodelovanja v plesni skupini Društva študentov invalidov Slovenije.

S to produkcijo se je torej prvi semester prve slovenske Akademije za ples tudi zaključil, verjetno tudi kolokviji in izpiti. In kaj naj pričakujemo  naprej? Težko je predvidevati, ker ples zahteva veliko vadbe, ljubezni, odrekanja, volje in želje, kar se pri človeku vseskozi in enako ne izkazuje, osebnostne oscilacije in odstopanja so lahko velika, telesne zmogljivosti posameznika pa imajo žal lahko tudi kdaj nezaželene posledice, in tri leta tovrstnega študija ni ravno kratek proces. Ob vsem tem pa  pričakujemo le najboljše.
Lahko smo  veseli,  da je v naši državi plesna akademska nadgradnja končno začrtala svojo pot. Vsekakor je tudi pohvalno, da akademija zaobjema širša področja plesnih usmeritev in da je stekla z domačimi kadri, žal pa v obstoječem sklopu ni katedre za klasični in moderni balet. Tudi (še en) žal (ali pa mogoče tudi prednost), da akademija ni stekla z državnimi subvencijami pod okriljem Univerze kot večina našega univerzitetnega študija; tako pa obstoječi študij na akademiji pogojuje visoka šolnina in vodi k temu, da bodo nekateri nadarjeni posamezniki brez potrebne finančne podlage še naprej ostali tudi brez akademske plesne izobrazbe.
Na koncu pa moje čestitke vsem, ki so speljali program prve Akademije za ples v Sloveniji in se potrudili za prijetno predstavitev študentov in predavateljev po prvem semestru.

View Gallery 7 Photos