Danes je svetovni dan plesa! Pridite zaplesat v središče Ljubljane ob Robbov vodnjak!
Vsako leto na današnji dan se vsi, ki se ukvarjamo s plesno umetnostjo, zavedamo pomembnosti 29. aprila. Je namreč mednarodni dan plesa, za katerega je zaslužen Slovenec dr. Henrik Neubauer, ki je leta 1980 v Varni v Bolgariji na sestanku Mednarodnega plesnega komiteja, katerega sekretar je bil, slišal za praznovanje mednarodnega dneva meteorologije. “Takrat sem pomislil, zakaj ne bi imeli še mednarodnega dneva plesa. V Varni so se z mojim predlogom takoj vsi s predsednikom Jurijem Grigorovičem na čelu strinjali in izbrali smo 29. april, rojstni dan velikega baletnega reformatorja Jeana-Georgesa Noverrea, za ta naš dan. Potem je sledilo še prepričevanje Izvršnega sveta Mednarodnega gledališkega instituta, dokler nismo leta 1982 prvič proslavili ta dan. Proslavljanje se je širilo naprej in danes ga praznuje že res skoraj ves svet na vseh petih celinah, in to s plesom, kar je najpomembneje. Ob 30-letnici, leta 2010, sem bil povabljen v palačo Unesca, da ob takratni proslavi povem nekaj besed o nastanku tega dneva. Tudi to mi je bilo v veliko čast,” pravi dr. Neubauer.
Letos torej praznujemo že enainštirideseti dan plesa in običaj je, da ob tem dnevu napiše poslanico oseba, ki je tesno povezana s plesno umetnostjo. Letos je ta čast pripadla kitajski plesalki in koreografinji Yang Liping, ki je poslanici nadela naslov Ples – način komuniciranja s svetom. Poslanico je za naš portal prevedel dr. Henrik Neubauer. Yangova je zaslovela s koreografijo in izvedbo The spirit of Peacock leta 1986. Bila je prva plesalka s celinske Kitajske, ki je odšla na Tajvan, da bi nastopila leta 1992. Po Kitajski je znana po svoji ustvarjalnosti in izvedbi plesa pava Dai, piše Wikipedia.
“Govorica telesa je najbolj instinktivna oblika komunikacije človeštva. Kot novorojenčki lahko uporabljamo svoje roke in noge, da izvajajo plesne kretnje, še preden smo se naučili izgovoriti besedo, nato pa ples izhaja iz tega ‘primitivnega jezika’. Marsikaj ljudi žene k plesu. V domačem kraju mi je stara mati nekoč rekla, da je ples način, da se zahvalimo soncu, ker v naša življenja prinaša toploto in svetlobo.
Ko je dobra letina, plešemo na poljih z veseljem v srcih, da bi izrazili svojo hvaležnost Zemlji. Ko srečamo nekoga, ki ga imamo radi, lahko zaplešemo kot pav, ki razpre perje na repu, da bi pridobili njegovo naklonjenost. Tudi ko smo bolni, lahko s skrivnostnimi plesnimi rituali odganjamo demone bolezni. V mojem svetu je ples že od najzgodnejšega otroštva prepleten v naša življenja in naš obstoj. To je že od nekdaj ključ, ki odklepa komunikacijo človeka z naravo in vsemi živimi bitji. V mojem domačem kraju obstaja pregovor: “Če imaš noge, a ne znaš plesati, si zapravil svoje življenje.”Ples je tesno povezan z naravo in življenjem. Kar se mene tiče, je ples eno z naravo in življenjem – to je pravo bistvo plesa. Nekateri ljudje pridejo na ta svet, da bi nadaljevali svoj rod, nekateri pridejo, da bi uživali življenje, nekateri pridejo, da bi iskali izkušnje. Sama sem opazovalec življenja. Pridem pogledat, kako roža cveti in oveni, kako oblaki lebdijo in kako rosa izhlapi …
Zato ves moj ustvarjalni navdih izvira iz narave in življenja: svetlost mesečine, prikaz pavjega perja, preobrazba metulja iz zapredka, način, kako se kačji pastir smuka po vodni gladini, kako se gosenica zvija, kako mravlje tvorijo vrsto … Pred mnogimi leti sem se na odru soočila z občinstvom in odplesala prvo koreografijo, ki sem jo ustvarila – koreografijo pavjega plesa Pavova duša. Pavi še vedno obstojajo na svetu. Gre za bitje, ki simbolizira svetost in predstavlja lepoto v vzhodnem svetu, ker po videzu spominja na feniksa s popredmeteno držo, primerljivo z zmajem. Med plesom sem si izmislila dušo pava. Plesna kultura človeštva je bogata, zajema skupno kulturo in lastnosti. Bistvo plesa je v opazovanju narave, življenja in vseh živih bitij, ki nas obdajajo. Tudi moj narod ima bogato plesno kulturo, ki jo strastno prenašam kot dediščino. Hrani naš um in telo, ki nam daje možnost komuniciranja s svetom. Zbrala sem nekaj tradicionalnih prvobitnih plesov in jih pripeljala na oder, kot so junanski vtis, tibetanska uganka, pingtanski vtis in mnogi drugi. Vsi ti plesi izvirajo iz dežele in so nam jih naši predniki zapustili v dediščino, ki potrebuje naš trud, da se ohrani in predstavi svetu. Ko so bila ta dela uprizorjena, so bili ljudje globoko navdušeni nad njihovo očarljivo lepoto in kulturnim pomenom. Kot plesalka že desetletja nadaljujem z raziskovanjem brezmejnega kraljestva plesa in sem bila povabljena k ustvarjanju eksperimentalnih sodobnih del, kot so Oblegan, Celovita zgodba, Zbogom, moja konkubina in Posvečenje pomladi za svetovni oder. Moja umetnost črpa navdih iz narave v domačem kraju, mojih osebnih življenjskih izkušenj in globoke civilizacije Vzhoda, ki je sestavni del svetovne civilizacije, saj prinaša raznolikost, bogastvo in predvsem navdih. Učenje od narave ter enotnost človeka in vesolja je filozofija, modrost in estetika Vzhoda. Te doktrine so tudi duhovno jedro moje umetnosti. Kot človeška bitja bi morali spoštovati naravo, se učiti od narave in se z njo uskladiti, tako kot zemlja, gore in nebo. Plesalci in koreografi morajo bolj pozorno prisluhniti radostim in stiskam sveta z uporabo plesa, da zaključimo dialog, ki smo ga imeli z naravo, in življenje, ki traja tisoče let. Danes ne bom le naprej delila naše plesne kulture s svetom, ampak upam, da bom povabila tudi vse plesalce na svetu, ki obožujejo ples in bi radi s plesom izrazili svoja čustva, da skupaj zaplešemo, da prenesemo svojo ljubezen in hvalo nebu in zemlji. Življenje se nikoli ne konča in ples se nikoli ne ustavi.“
V angleškem jeziku pa se poslanica glasi takole: “International Dance Day Message 2023 by YANG Liping; Dance—A Way to Communicate with the World
Body language is the humanity’s most instinctive form of communication. As new-born babies we can use our hands and feet to make dancing-like gestures even before we learned to utter a word, and then dance arises from this “primitive tongue.” Many things prompt people to dance. In my hometown, my grandmother once told me that dance is a way to thank the Sun for bringing warmth and light to our lives. When there is a good harvest, we would dance in the fields with joyous hearts to express our gratitude to the earth. When we meet someone we love, we may dance like a peacock spreading its tail feathers to win their affection. Even when we are sick, we may use mysterious dance rituals to repel the demons of sickness. In my world, dance has been intricately interwoven into our lives and existence since earliest childhood. It has always been the key that unlocks human being’s communication with nature and all living beings. In my hometown, there is a saying: “If you have legs but cannot dance, you have wasted your life in vain”.
Dance is closely connected to nature and life. As far as I’m concerned, dance is one and the same with nature and life—that is the true essence of dance.Some people come to this world to carry on their lineage, some come to enjoy life, some come to seek experiences. For me, I am an observer of life. I come to see how a flower blooms and withers, how clouds float, and how dew condenses… Therefore, all my creative inspiration comes from nature and life: the brightness of moonlight, the display of peacocks’ plumage, the transformation of a butterfly from a cocoon, the way a dragonfly skims the water’s surface, the way a caterpillar wriggles, the way ants form a queue… Many years ago on a stage, I faced the audience and danced the first choreography I created—the peacock dance “The Soul of a Peacock”. Peacocks are still existing animals in the world. It is a creature that symbolizes sacrosanctity and represents beauty in the Eastern world because its appearance resembles that of the phoenix, with a reified posture comparable to the dragon. While dancing, I figured out the soul of the peacock. The dance culture of mankind is bountiful, embracing common culture and attributes. We derive the essence of dance by observing nature, life, and all living beings that surround us. My nation, too, has an abundant dance culture that I passionately carry forward as an inheritance. It nourishes our mind and body, giving us the ability to communicate with the world. I collected some traditional primitive dances and brought them on stage, such as Yunnan Impression, Tibetan Riddle, Pingtan Impression and many more besides. All these dances originated from the land and were left to us by our ancestors as heritage, which needs our efforts to be preserved and introduced to the world. Once these works were staged, people were deeply impressed by their captivating beauty and cultural significance. As a dancer, I have continued to explore the boundless realm of dance for decades and have been invited to create experimental contemporary works, such as Under Siege—The Full Story of Farewell My Concubine, and Rite of Spring for the global stage. My art draws its inspiration from nature in my hometown, my personal life experiences, and the profound civilization of the East, which is an integral part of world civilization, as it provides diversity, richness, and above all, inspiration. “Learning from nature” and “Unity of man and universe” is the philosophy, the wisdom, and the aesthetics of the East. These doctrines are also the spiritual core of my art. As human beings, we should
respect nature, learn from nature, and harmonize with nature, just like the earth, the mountains, and the sky. Dancers and choreographers need to listen more attentively to the joys and sorrows of the world, using dance to complete the dialogue we have had with nature, and life which has lasted for thousands of years. Today, I will not only continue to share our dance culture with the world, but I also hope to invite all the dancers in the world who love dance and who would like to express their emotions through dance, to jointly dance for conveying our love and praise to heaven and earth. Life never ends, and dance never stops.”
Upam, da počastite naš plesni dan in zaplešete. Lahko pa se tudi pridružite javni manifestaciji, ki ga organizirata Kristýna Šajtošová in Urška Centa iz Platforme Nest, in sicer danes ob 11.00 v središču Ljubljane. “Manifestacija bo imela format instantne kompozicije, ki se ji lahko priključi kdorkoli. Letošnja tematika intervencije je PLES = STIČIŠČE. Plesalci se bodo srečali na stičišču treh poti ob Robbovem vodnjaku na Mestnem trgu, ki kot komunikacijska oblika prostora upodablja točko združevanja različnih poti, tokov in smeri. Sodelovanje in soustvarjanje v plesni intervenciji je široko odprto vsem interesentom, ki prepoznavajo pomembnost povezovanja za kolektivni premik navzgor. Krovna koordinacija poteka pod vodstvom Društva za sodobni ples Slovenije (DSPS).
Srečali se bomo na travniku s kipom plesalcev nad Jakopičevim drevoredom v Tivoliju, kjer bomo ob 10.00 začeli z uverturo v skupinsko instantno kompozicijo. Ob 10.45 se bomo premaknili v staro mestno jedro Ljubljane, kjer bo ob 11.00 na Mestnem trgu ob Robbovem vodnjaku stekel javni del plesne intervencije. Soustvarjali bomo ob izmenjavi z živo glasbo. Dress code: oblačila bele barve. Po javnem dogodku se bomo podružili še ob kavi v Pritličju.” vas vabita Urška in Kristýna.
