Datum 29. april je dan, ko slavimo svetovni dan plesa!
Vsako leto na današnji dan se vsi, ki se ukvarjamo s plesno umetnostjo, zavedamo pomembnosti 29. aprila. Je namreč mednarodni dan plesa, za katerega je zaslužen Slovenec dr. Henrik Neubauer, ki je leta 1980 v Varni v Bolgariji na sestanku Mednarodnega plesnega komiteja, katerega sekretar je bil, slišal za praznovanje mednarodnega dneva meteorologije. “Takrat sem pomislil, zakaj ne bi imeli še mednarodnega dneva plesa. V Varni so se z mojim predlogom takoj vsi s predsednikom Jurijem Grigorovičem na čelu strinjali in izbrali smo 29. april, rojstni dan velikega baletnega reformatorja Jeana-Georgesa Noverrea, za ta naš dan.
Potem je sledilo še prepričevanje Izvršnega sveta Mednarodnega gledališkega instituta, dokler nismo leta 1982 prvič proslavili ta dan. Proslavljanje se je širilo naprej in danes ga praznuje že res skoraj ves svet na vseh petih celinah, in to s plesom, kar je najpomembneje. Ob 30-letnici, leta 2010, sem bil povabljen v palačo Unesca, da ob takratni proslavi povem nekaj besed o nastanku tega dneva. Tudi to mi je bilo v veliko čast,” je dr. Henrik Neubauer povedal v zadnjem intervjuju za oddajo Parado plesa.
Letos torej praznuje mednarodni dan plesa štiridesetletnico in običaj je, da ob tem dnevu napiše poslanico oseba, ki je tesno povezana s plesno umetnostjo. Letos je ta čast pripadla umetniški direktorici korejskega baleta Sue–jin (Šu–Džin) Kang, ki je takole zapisala: “Katastrofa Covida-19 je ustavila naše svobodno življenje, kot smo ga poznali. Zaradi te tragedije moramo ponovno preučiti pomen “plesa” in “plesalcev”. V daljni preteklosti je bil ples prvinsko sredstvo za izražanje in komunikacijo z gibi in kretnjami. Ta umetnost nas je ganila in navduševala. Ko je enkrat dokončana, jo je težko vrniti v prvotno obliko, ker je nastala s celotnim telesom in z dušo. Ples je narejen iz kratkotrajnih trenutkov, ki sili plesalce, da so v stalnem gibanju, Covid-19 pa ga je omejil in celo blokiral vso plesno umetnost v nekdanji izvirni obliki. Čeprav se razmere izboljšujejo, je pri plesnih predstavah še vedno veliko omejitev. Zato cenimo dragocene spomine na čase, ko so plesi in plesalci blesteli kot dragulji, prenašali so tako človeško tesnobo in strah kot tudi voljo in upanje na življenje ter boljši svet. Moramo se spomniti tudi, da je bil po usodnih posledicah črne smrti – kuge v srednjeveški Evropi prav balet Giselle leta 1841 v Parizu tisti, ki je prikazoval ljubezen onkraj smrti in je doživel navdušujoč odziv. Od takrat se Giselle izvaja po Evropi in po vsem svetu, da bi tolažila in spodbujala človeške duše, ki jih je razgalila pandemija. Poudarek je na tem, da je bil v Gisellini predstavi prvič prikazan veličastni duh balerine, ki je poskušala ubežati težnosti svetovnih stisk. Današnje osamljeno in utrujeno občinstvo je žejno in željno sočutja in tolažbe plesalcev. Kot plesalci verjamemo, da prhutanje naših kril daje upanje srcem tistih, ki ljubijo umetnost plesa in jim dajejo pogum, da premagajo to pandemijo. Moje srce že začenja razbijati.”
Poslanica v angleščini pa se glasi takole: “The Covid-19 catastrophe has stopped life as we so freely knew it and being amidst this tragedy makes us rethink the meaning of “dance” and “dancers”. In the distant past, dance was a primal means of expression and communication through gestures; becoming performance art that moved the soul and inspired the audience. It is a momentary art that is difficult to restore to its original form once completed because its created with the entire body and soul. Dance is made of ephemeral moments, which destines dancers to be on the move forever. yet, COVID-19 has restricted and even blocked the art of dance in its original form.Even though the situation is improving, dance performances are still subject to many restrictions, This makes us cherish the precious memories of times when dance and dancers sparkled like jewels, conveying human anguish and anxiety, will and hope for life, and illuminated the world. Similarly, it is important to recall that during the aftershocks of the Black Death in Medieval Europe, the ballet Giselle depicting love beyond death was performed at the Paris Opera on June 28, 1841 and received an explosive response. Since then, Giselle has been performed all over Europe and around the world to comfort and encourage the souls of mankind ravaged by the pandemic, It is also my understanding that ‘pointe ; which was first demonstrated in that very performance of Giselle, is the magnificent spirit of a ballerina trying to escape the gravity of the worlds hardships. The lonely and weary audience is thirsty for the sympathy and comfort of the dancers. As dancers, we believe that the flapping of our wings gives hope to the hearts of those who love the art of dance and gives them the courage to overcome this pandemic, My heart is already starting to pound.” Torej danes je dan za ples. Itak je naš nasvet 365 dni na leto: Dan s plesom odličen dan!
