Zakodiran plesni termin. Poletna plesna šola v Ljubljani!

Na letošnji Poletni plesni šoli (foto: arhiv JSKD)

Zadnje plesno poglavje učnih ur, vendar ne v šolskih klopeh ali pač po Zoom aplikaciji, je steklo ravno po zaključku šolskega leta, v prvem tednu poletnih šolskih počitnic.

Tako kot smo vajeni že vrsto let, je tudi letos Poletna plesna šola (PPŠ) na široko odprla svoja plesna vrata v organizaciji Javnega sklada RS za uprizoritvene umetnosti in timskega baletno- plesnega sodelovanja z Višjo baletno šolo Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Tudi letos so v času od 27. junija do 2. julija ponudili številne plesne klase in delavnice, ki so tekle pod vodstvom domačih in tujih priznanih plesnih strokovnjakov. In so učne dvorane bile znova odprte za vse, ki radi plešejo, program pa tako zasnovan, da so se lahko vključili tako začetniki kot oni z bogatim predznanjem. Glede na število vpisanih, saj se je plesno aktiviralo in delovno potilo 140 plesalcev iz raznih krajev Slovenije ter tujine, je že zakodiran poletni plesni termin, ki ga mnogi željno pričakujejo; saj so utrujeni od zaključnih šolskih dni, tudi prepotrebni nove svežine in globokega prediha, torej gibkih predpriprav za prihajajoče počitniške užitke.
Baletne delavnice so pripravljene v sodelovanju z Višjo baletno šolo KGBL tudi potekale v njihovih dvoranah na Ižanski cesti 12 ob baletnih korepeticijah Lyudmyle Rublyove in Sonje Bajc. Ko tudi že tretje leto teče kontaktna improvizacija v sodelovanju z Društvom Moave v okviru projekta Dance in the City in je ples v mestu potekal v Stari mestni Elektrarni-Elektro Ljubljana (SMEEL). Sodobne plesne delavnice pa so zapolnile dvorane Športnega društva Tabor, vendar je dvorana SMEEL bila zasedena ravno na zaključni dan PPŠ. Še dobro, bi se reklo, ko se je dopoldanska sobotna produkcija PPŠ v veliki dvorani Tabor doživljala kot enkratno plesno vzdušje pristnih improvizacij, sproščenih narativnih izvedb in gibkih atrakcij, tudi dorečene tako baletne kot sodobne plesne drže. Celotni program pa potekal v neposredni bližini, praktično iz oči v oči, nastopajočih in obiskovalcev. Gledalci v tej poldrugi uri intenzivnega plesnega dogajanja nikakor niso obsedeli na svojih stolih, ko je skoraj vsak pedagog imel svojo vizijo vstopa v dvorano; tudi je bila sila pomembna smer opazovanja. Zato so se gledalci s svojimi stoli in brez teh izkazali kot druga mobilna, kar zabavna grupacija vsesplošnega plesnega dogajanja tega dne, ko ni manjkalo duhovitih komentarjev, pa niti smeha ne.

Zala Pezdir

Odprtje in predstavitev intenzivnih plesnih ter baletnih petdnevnih klasov in delavnic PPŠ sta stekla z baletnim klasom Balet I za starost 1014 let pod vodstvom Zale Pezdir, naše poznane plesalke, pedagoginje, koreografinje in antropologinje, ki od leta 2007 deluje in živi v Uppsali na Švedskem, kjer tudi poučuje balet, sodobni ples, improvizacijo, kompozicijo in raziskuje povezovalni preplet giba ter zvoka. Baletni klas I so sestavljale baletne vaje ob drogu in na sredini. In čeprav se v klasu povezujejo osnove baletne prvine, njena skupina zapleše v baletni drži čistih pozicij in osnovnih baletnih povezav ter svoj izhod simpatično zaključijo v skupni (foto)pozi. Zala Pezdir je pridobila tudi certifikat za poučevanje progresivne baletne tehnike, inovativnega pristopa k baletni vadbi, ki jo je razvila avstralska pedagoginja Marie Walton Mahon skupaj s fizioterapevti. Vodila je tudi delavnico Progressing Ballet Technique, in ko so jo vprašali, kaj morajo imeti s seboj na teh vajah, je poučila, da vadijo v oprijetih vadbenih kostumih, sicer bosi, prinesejo naj malo brisačo, jogi ležalnik in teniško žogico.

Igor Sviderski

Takoj za delavnico Balet I je na parketni podij stopil naš uveljavljeni pedagog in koreograf, sicer magister za umetnost giba, Igor Sviderski, vodil pa klas Sodobni ples I in delavnico Solo kreacije I. Mobilnemu avditoriju se je najprej predstavila skupina sodobnega ples, uprizorili pa vadbeno zasnovo osnovnih fraz, ki so jih združili v pretočno gibko obliko prehajanja iz horizontale v vertikalo, in je skupina gibke fraze usklajeno prelivala po podiju. Program Solo kreacije I je Sviderski predlagal za letošnjo PPŠ, ko sam sledi solističnim solo kreacijam mladih plesnih ustvarjalcev, je bil tudi mnenja, da bi bilo dobro seznaniti jih z analizo in postavljanjem gibalnih fraz: kaj se zgodi, če se fraze ponavljajo, kako in zakaj … Na delavnici je vsak pripravil svoj solistični segment, Sviderski pa vse združil v zaključno obliko razigranih kratkih solo utrinkov, ki so gibko utripali po prostoru v simpatični plesni skovanki različnih solo nihajev, zaobjetih v skupinsko kompozicijsko formo.

Koreografsko delavnico za sodobni ples I je vodila pedagoginja in koreografinja Tanja Pavlič, ki tudi sicer poučuje na baletni in srednji baletni šoli KGBL balet, sodobne plesne tehnike, karakterne plese in klasični repertoar. Tanja Pavlič je že uveljavljena koreografinja, ki svoje pedagoško delo prepleta s koreografskim ustvarjanjem, ne le na KGBL, ampak tudi na sodobni plesni sceni. Svoj prefinjeni čut za plesno izražanje mladih je znova potrdila ob predstavitvi koreografske delavnice, namenjene tistim z manj ali celo brez izkušenj o procesih ustvarjanja. Na parketni podij je stopila skupina, ki je iz začetnih poz in sistematičnega sproščanja začela širiti svoj plesni prostor osnovnih pozicij in ga razvijati do lahkih poskokov; ko se je iz plesnih osnov izvila slikovita plesna kompozicija s številnimi domiselnimi frazami in z veliko materiala za možno razvijanje novih koreografskih vsebin.
Naslednji vstop na parketna tla velike dvorane Tabor je bil namenjen dvema skupinama April Veselko, sodobne plesalke, pedagoginje in koreografinje, ki je s sodobnim plesom začela v Plesni izbi Maribor, pozneje pa se usmerjala še v druge plesne zvrsti, kot so: balet, jazz, hip- hop, street styles in kabaret. V okviru delavnice Fusion I so povezovali različice gibalnih slogov, odkrivali prepoznavne elemente, stičišča in razlike raznih gibalnih oblik, tudi ubrano zaigrali koreografsko povezovanje plesnih tehnik in slogov.


Sodobna akrobatika je bila tema druge delavnice, težavnostne stopnje IIIII, torej namenjena gibalcem s predznanjem, posvečali pa se talnim trikom in odskokom, kar je bil tudi končni cilj te dinamične delavnice in dobre izvedbe nastopajoče plesne skupine.
Za osrednji plesni dogodek tega uprizoritvenega dne PPŠ sta poskrbela Katjuša Kovačič in Nikola Orešković ob zasnovi inovativne delavnice Ninjabillity II, kjer se elementi borilne veščine in vihtenja palic združujejo v koreografiji gibalnega prepleta parov ter skupine ob sočasnem aktiviranju zahtevnih ravnotežnih stanj. Delavnico je tokrat vodila Katjuša Kovačič, ki kot svobodna umetnica deluje na področju uprizoritvenih umetnosti, sodobnega plesa in fizičnega gledališča.

Atrakciji je znova sledila idila klasične baletne elegance v predstavitvi klasa Balet II, namenjenega vsem, ki plešejo balet že nekaj let, torej za osnovno stopnjo 6. razreda ter 1. in 2. letnika srednje baletne šole, ki jo je vodila Melinda Szitt, ki prihaja iz Madžarske plesne akademije: Hungarijan Dance University, kjer poučuje klasični balet, repertoar, metodiko in fizično pripravo baletnih plesalcev, z letom 2019 pa postala direktorica osnovne baletne šole na omenjeni madžarski akademiji. V okviru PPŠ je vodila še baletni pouk: Repertoar II, poučevala pa variacije klasičnega baleta, kot tudi detajle za plesanje ženskih vlog na špicah, ko je tudi sama bila baletna solistka in je izhajala iz svoje bogate baletne prakse. Baletni repertoar na vrhovih baletnih špic pa žal ni bil izvedljiv na plesnem parketu.

Na sporedu PPŠ organizirajo tudi delavnico iz vrst plesne zgodovine, tokrat je sledila delavnica Graham plesne tehnike III, ki jo je vodil William Charles Crowley, tudi podrobneje spregovoril o sami tehniki v uvodni predstavitvi svoje graham delavnice. Graham tehnika je prva kodirana moderna plesna tehnika, ki jo je postavila Američanka Martha Graham (18941991), je tehnika specifičnih kontrastov telesnega sproščanja in kontrakcije, razpotegnjenih korakov in spiralnih zasukov, ko dihanje postane sestavni del izvedbe, kar je potrdil tudi njihov izhod v stilu graham plesne kompozicije v dobri izvedbi mladih plesalcev.

Najbolj obiskana je bila delavnica Sodobnega plesa III, tekla pa pod vodstvom španskega plesalca, pedagoga in koreografa Manuela Rodrigeza, ki svoje delo usmerja na raziskovanje in izkušnje v mejah telesnega, tudi v odnosu do prostora in atmosfere, ki zaobjema plesno telo. Zavoljo nepredvidljive višje sile je delavnico sredi procesa morala prevzeti Maja Kalafatič, ki je sicer vsako jutro plesalce obujala ob uri joge z naslovom Radovedno telo. Maja Kalafatič kot plesalka, pedagoginja in koreografinja deluje med Beogradom in Ljubljano, trenutno je doktorandka na MK Fakulteti za medije in komunikacije v Beogradu, ko v svoji doktorski dizertaciji pod vprašaj postavlja koncept veščine v sodobni performativni umetnosti. V svoji večletni plesni praksi tudi združuje teoretične in praktične osnove raziskovanja giba, koreografiranja in vodenja delavnic. Na temeljih improvizacije in zastavljenih delovnih tem v okvirih delavnice so plesalci gradili ter oblikovali dano jim tematiko. Na delavnici pa so s skupnimi moči soustvarjali gibko impro obliko dozdevne piramidne gradnje, ki se ob koncu pač zruši.

Sebastijan Geč

Posebno presenečenje je predstavljala delavnica Voguing 2 Vogue Fem extravaganza, ki je potekala v stilu vouginga fem, tudi je bila namenjena vsem tistim, ki želijo v sebi spoznati vouging žensko, vodil pa jo Sebastijan Geč, sodobni plesalec in koreograf, ki je začel plesati v Plesni izbi Maribor, za seboj pa ima že dolgo plesno zgodovino, sicer deluje in živi na Dunaju, kjer snema filme in video projekcije in kjer je spoznal vogue tehniko. V voguing delavnici je poučeval vseh pet elementov Vogue Fem: Duck wallk, hands, cat walk, dips in spini. Ko pa so njegovi gojenci ob glasbenem ritmu stopili v ospredje dvorane, se je začelo veselo vzklikanje, navijanje, tudi ploskanje po ritmu značilne glasbe, tudi se dvorana ni umirila vse do samega konca. Bil je to zabaven nastop v trendu izredne dinamike, ko so se sočasno zabavali tako prisotni kot nastopajoči.
Delavnico Freestyle Fusion Dance je vodil plesalec in koreograf Žigan Krajnčan, skupina se je predstavila ob zaključku PPŠ s tematskim vadbenim segmentom vzvratne hoje v ravnem hodu med dvema vrstama nastopajočih. In je trajala toliko časa, da so lahko vzvratno vsi prečkali dozdevni tunel; segment pa se predstavi kot otroška igra, prirejena za najmlajše.

Za zaključno predstavitev delavnic PPŠ 2022 je poskrbela koreografinja in pedagoginja Vita Osojnik, ki deluje v okviru plesne akademije Alma Mater Europaea, tudi plesnega društva Qulenium Kranj, Šole pouličnega gledališča in Srednje šole za sodobni ples: SVŠGUGL, prispevala pa dva klasa: Sodobni ples II in Moderni balet II. Ko tečejo plesni klasi ali predstavitve skupine Vite Osojnik, je vselej prisotna plesna dinamika hitrostnih pospeškov in medsebojnega povezovanja, tokrat v dveh različicah plesnih tehnik, ki kaj hitro zagreje dvorano skupaj z gledalci in nastopajočimi.

Szilard Macher (foto: arhiv JSKD)

V prostorih Višje baletne šole KGBL je potekal tudi baletni klas z zahtevanim predznanjem 3. in 4. letnika Srednje baletne šole: Klasični balet III, v nadaljevanju pa še uk: Repertoar variacij za špice III pod pedagoškim vodstvom univerzitetnega profesorja Szilárda Macherja v sklopu programa PPŠ in sodelovanju Višje baletne šole KGBL s programom univerzitetnih izmenjav Erasmus+.
V dvorani VBŠ KGBL je bil organiziran tudi tečaj historičnih plesov: Telo in ples skozi čas pod vodstvom plesne pedagoginje in koreografinje Tanje Skok, zaobjel pa zgodovinski čas od 15. do 18. stoletja. Plesna umetnica Tanja Skok se po letih plesnih izkušenj in koreografskega ustvarjanja v sferah sodobnega plesa, ko je tudi magistrirala na London Contemporary Dance Scool, zadnja leta povsem posveča zgodovinskim plesom.
Poletna plesna šola 2022 teče že četrto leto ob strokovnem sodelovanju ravnateljice Višje baletne šole KGBL prof. Tine Hribernik in samostojne strokovne sodelavke za ples JSKD RS Nine Meško, ki sta ob zaključku letošnjega poletnega programa že intenzivno razmišljali, da bi petdnevni program poletnega šolanja zaokrožili na tedenski termin, torej na sedem dni, kajti mladi so zagnano sodelovali na klasih ter delavnicah PPŠ, in kot se dalo slediti na letošnji Poletni plesni šoli, so željni še več plesa in še več ustvarjalnega gibanja.