Zadnji septembrski vikend je Festival sodobnega plesa in performansa v Španskih borcih spletal svojo drugo edicijo plesnega mreženja, plesno uporniško mrežo Pajek, ki se je prvič zgodila leta 2010 v Atenah. Dva dni jo je spletal v enajstih dogodkih in večernih urah vse do jutra. Intenzivno se je dogajalo in družilo od petka, 27. septembra, pa do sobotnega polnočja, in to vsepovsod po kotih Velikega in Malega odra, v preddverju, na stopnišču … Mednarodna potujoča umetniška manifestacija Pajek se je vrnila v Španske borce v razširjeni verziji Spider Expand, in kot jo je matematično formuliral Matej Kejžar: Pajek = druženje + tranzicija + oblika.
Prva predstava prvega festivalskega dne je nastala po konceptu Iztoka Kovača ter v koreografiji Rosane Hribar in Gregorja Luštka, ki že v naslovu ´68 in v podnaslovu Ni manifesta napoveduje revolucionarni svit leta 1968, ki je zajel Zahod, znan kot študentska revolucija, ko so najglasnejši upor proti kapitalistični in politični hierarhiji nudili ravno študentje, nezadovoljni z obstoječim stanjem univerz in svojim življenjskim standardom. Dosegli pa so prenovo univerz, tudi izboljšave sodnega sistema, najbolj drastično pa zajeli Francijo. Tudi pri nas, v takratni Jugoslaviji, se je dogajalo v Beogradu, Zagrebu, na Kosovu in v Ljubljani, kjer je kak pendrek znal obstati na hrbtu slučajnega sprehajalca, pa čeprav daleč stran od študentskih manifestacij, npr. pred semaforjem ob Kavarni Evropa. Istočasno je to čas vsesplošnih sprememb, novih življenjskih form, moralne in seksualne svobode. Takratne parole izpisane na panojih niso nič kaj drugače zvenele od današnjih, ki so bile vidne in slišne na nedavnih pouličnih uporih pri nas. Rosana in Gregor v svoji koreografiji sedanjih in minulih 45 let primerjav menita, da ne bomo nikoli ničesar spremenili, saj so enake parole in so enake barikade, le drugi ljudje ob njih, v ospredju pa je vselej človek z vso svojo osebnostno navlako in možnimi atributi: "Samo plešemo lahko," pravita avtorja.
Predstavi enake tematike in z istim naslovom ´68 sta dve različici treh avtorjev in je diptih angažiranega upora, ki ni manifest, ampak predvsem koreografija upora. Tretji koreograf druge manifestacije istega časa ´68 in s podnaslovom Dramaturgija upora je Madžar Csaba Molnar. V obeh predstavah in v lastnem potu plesnega uporništva so nastopali plesalci EnKnapGroup: Luke Thomas Dunne, Ida Hellsten, Benze Mezei, Ana Štefanec in Tamás Tuza; in sicer na glasbo Draga Ivanuša ter v dramaturgiji Jureta Novaka, kostumografija je delo Valterja Kobala in nad njimi pa je budno bdela vodja vaj Tanja Skok. Plesalci naše edine profesionalne skupine EnKnapGroup so se izkazali kot dobro uigrana ekipa, bili usklajeni, prepričljivi in odlično pripravljeni. Gregor in Rosana sta sarkastično manipulirala s časom salonov in v plesu valčka, razkroj in novodobne odmeve tistih dni pa poprala v ostrinah osti sodobnega plesa in repa. Čas seksualne svobode se je duhovito koval v duetih in tercetih hetero – homo – naturizma, ko je svoj kikiriki zakikirikal še "angleški kokot" … Tako kot smo že vajeni pri našem koreografskem in plesnem tandemu Hribar-Luštek, je bila to še ena predstava sočnega gibanja in intenzitete zanimivih ter novih koreografskih zamisli, da se je pot kar cedil z vročih teles. In tako kot se je pri vseh vročekrvnih revolucijah dogajalo po upadanju prvotnega zagona – ko te poniknejo v tišini časa – je ob koncu upadala tudi gibalna dinamika utrujenih teles in se je skupina angažiranih pet bolj po tiho ter v ravni črti spravljala s prizorišča.
Koreograf in pred kratkim še plesalec skupine EnKnapGroup Csaba Molnar pa je imel povsem drugačen vpogled v zgodovinski čas oseminšestdesetih, ko je na odru vrvelo od gibanja, zmede in hitrosti dogajanja, se lovilo, glasno negodovalo, bežalo in se kazalo en na drugega, ko se je dogajala dramaturgija maksimalnega vrenja nezadovoljnih množic. Ob koncu pa je še zaplapolala, se vihtela in se prenašala velika rumena zastava; je zastava zaupanja, je (jalove) zmage?! … Vsakemu gledalcu posebej koreograf odpira fokus pogleda in mu daje svobodo izbire za kakršen koli odgovor.
