Bienalni Festival plesnih perspektiv Ukrep je festival, ki v prvi vrsti prisluhne in se odziva na potrebe slovenskega kulturnega prostora, s poudarki in ukrepi, namenjenimi področju sodobnih plesnih umetnosti ter praks, tudi stremi h kulturnemu ter k ustvarjalnemu dialogu z mednarodno kulturno sceno. Je tudi festival, ki je letošnjega aprila postal prejemnik mednarodne festivalske nagrade EFFE Label 2017/2018, ki ga je mednarodna strokovna žirija ocenila kot "kombinacijo plesnega ustvarjanja za mlade profesionalce in predstave, ki ga organizira dobro poznan plesni center v Ljubljani (Plesni Teater Ljubljana). Žirija še posebej pozdravlja delo na medgeneracijski ravni v letu 2016 in mednarodno sodelovanje".
Festival Ukrep 2018 se, že če sodimo po letošnjem izpostavljenem naslovu Enter! Vstopi!, usmerja k aktualnemu odpiranju scenske sodobnosti: je tudi jasno izraženo vabilo mladim ustvarjalcem, hkrati pa na široko odpira svoja festivalska vrata mednarodnemu sodelovanju. Letošnji selektorici, Katja Somrak in Andreja Kopač, sta poskrbeli za pester festivalski izbor oziroma program, ki je že prvega. otvoritvenega dne, 14. junija, oder Plesnega Teatra Ljubljana prepustil mlajši slovenski generaciji ustvarjalcev.
Prve na vrsti so bile letošnje maturantke SVŠGL, oddelek za sodobni ples, ko je bilo izbranih njihovih pet solov, odzvali sta se in nastopili pa le dve od njih; ko je eno zapredla bolezen, druga s posrečenim izgovorom, tretja pa kar brez odziva, pač ni prišla. Ja, čudne generacijske manire, ko se kar čez noč spreminjajo ambicije, sicer bolje prej kot prepozno. Tokrat je gledalce razveselila Mateja Satler s svojim dinamičnim solom Elektrika in svojo dobro predstavitvijo, ko udarno lovi dane ji trenutke, sestavlja gibalne niti, zastane, zadiha in ponavlja določene segmente, kar solu doda energijo razmišljanja in ustvarjanja, njen gibalni jezik pa dovolj dobro izražen ter razgiban. Tudi drugi nastop je požel obilen aplavz, zaplesala pa Sarah Al Saleh koreografijo Deli postopka, ko premišljeno oblikuje, razvija in sestavlja gibalne segmente ter ustvarja lastni plesni podij, obliko celote, ki ima svoj začetek in konec, svoj izhod in vrnitev na izhodišče; je neke vrste zaokrožena želja, tudi možna usmeritev k cilju, izražena v plesni abstrakciji avtorskega sola. Oba avtorska sola sta stekla pod mentorstvom Maje Delak in Nine Fajdige.
Drugi izhod mlade generacije plesalk se predstavi v koreografiji in pod mentorskim vodstvom Sinje Ožbolt in Tine Dobaj, naslov njihove plesno-gledališke raziskave ali dela v nastajanju je Vstopi! Enter!, zaplesale so in bile izbrane: Maja Lamovšek, Maša Radi, Tini Rozman, Manca Vukelič. Plesna struktura dela v nastajanju je grajena na osnovah, ki največkrat zatajijo v plesnih predstavah, kot so natančno programirani vstopi, izhodi, obvladovanje prostora v skupini, tudi izoblikovanje lastne pozicije v dani skupnosti. Da so se dobro pripravile in poglabljale v dana jim izhodišča, je bilo razvidno iz njihovih popolnoma naštudiranih medsebojnih stikih, prepletanjih s posebnim poudarkom na odrski prezenci ter jasni usmeritvi k ustvarjalnemu cilju in odnosu do drugega, tudi do gledalcev. Predstavil se je dobro uigran plesni kvartet mladih plesalk, ki so načrtovano sledile kompozicijskim zahtevam, ko je bila vsaka od njih pomemben del celote v njihovem plesnem mozaiku, ko je še posebej po svoji usmerjenosti, izraznosti ter natančnosti izvedbe izstopala Maša Radi.
Na sporedu je bilo še eno delo v nastajanju ‘2Gather/AL(L) Lone’ (Skupaj popolnoma sam, op. p.) avtorja koncepta in koreografa Johannesa Randolfa (Avstrija), kjer plesalki Jerca Rožnik Novak in Veronika Cimborova (Slovaška) v medsebojni interakciji raziskujeta način komuniciranja, in to le s telesom. Žal pa je Veronika Cimborova morala zaradi bolezni odpovedati svoj nastop. Naša perspektivna plesalka Jerca Rožnik Novak pa je iz dueta ustvarila svoj izvirni solo v duetu z gledalci, tudi nadvse navdušila s samostojno poustvarjenim celotnim procesom.
Zanimiv koreografski poskus je sledil v izvirni adaptaciji plesne predstave Manada (Horda, op. p.), ki se ji je lahko sledilo še na filmski projekciji v preddverju PTL v izvedbi urugvajske (fantovske) skupine Martin Inthamoussú. Izvirno slovensko adaptacijo je vodila Vita Osojnik, avtorska priredba glasbe je delo Kaje Janjič, soustvarjalci in izvajalci pa: Kaja Janjič, Beno Novak, Vita Osojnik, Veronika Valdés, Eni Vesović ter gostji Lučka in Lara Lakše. Vita Osojnik skupaj s skupino nastopajočih sicer nakaže skupinske korelacije, ki se jim je dalo slediti tudi v izvedbi urugvajske skupine, vendar pa svoj proces pelje v smeri skupinskih plesnih odnosov, kjer izstopajo ženske plesalke in je prisoten tudi moški plesalec. Zastavljeno vprašaje, kako se spol odraža v značilnostih gibalnih oblik, tudi v kolikšni meri je sodobni plesni izraz že popolnoma uniformiran, dobi v tej predstavi niz slikovitih odgovorov, ko razlike nastopajo v energiji in moči izvedbe, ko se različno barva izraznost, predvsem pa v finesah oblik in minimalizmu gest.
V festivalski program sta bili izbrani dve celovečerni predstavi, koreografski uspešnici nove generacije, o katerih smo že pisali na našem portalu, in tudi znova navdušili: Nor.Mal Veronike Valdés in plesno-glasbeni duet: LakeLess v izvedbi Maše Kagao Knez in Murata. In se je v soboto, 16. junija, po 22. uri dogajalo v baru Prulček ob koncertu skupnega ‘Jamu Beattape’ v izvedbi JAMirko X Murat: Jamu Beattape Volumen 1.+ Jamirkosessions Party.
Programski presežek letošnjega festivala Utrip sta uprizorili gostujoči plesni dvojčici Aileyne Dance, Kristina in Sadé Alleyne iz Velike Britanije, nekdanji članici slovite plesne skupine Akram Khan, predstavili pa se v avtorskem plesnem duetu ‘A Night´s Game’ (Igra noči, op. p.). Enourni čas intenzivne plesne uprizoritve je vznemirljivo minil v energetskih presežkih, ki se jim redko sledi, se razlival v ekspanziji čustvene barvitosti, ko gibi pridobijo skulpturno voluminoznost ter pršijo izpovednost, ki se ne neha na točki fizične telesne oblike, ampak sega v nevidne sfere premisleka ter občutij. Čestitke za to enkratno festivalsko doživetje, enkratno plesno sugestijo!
Na festivalu sta vodili tudi dve plesni delavnici Alleyne Dance.
V času festivalskih dni je bilo organizirano še okroglo omizje o aktualni temi, ki se dotika dramaturgije v sodobnem plesu ter mednarodne perspektive v praksi, ob sodelovanju vabljenih strokovnih gostov, dramaturgov: Thomasa Schauppa (Nemčija), Brigit Berndt (Švedska, Nemčija), Katarine Pejović (Slovenija, Hrvaška, Srbija) in Andreje Kopač. Imenovani dramaturgi so vodili še tridnevne Dramaturške pogovore in je stekla razstava Plesna fotografija po izboru Draga Videmška. Po izboru Matjaža Mraka je bil predvajan plesni video film s posnetki koreografskih utripov Dagmar Dachauer, Nastje Bremec in Michala Rynie ter Kjare Starič Wurst, in to v predstavitev novega PTL izobraževalnega programa plesni video film.
Festivalski program je bil tokrat poln presenečenj. Eno teh se je dogajalo v Gledališču Glej, naslov pa ‘Burn Time’ (Čas izgorevanja, op. p), svetlobna plesna instalacija v koreografiji ter režiji Andréa Uerba (Portugalska, Nemčija), ko se je s prižiganjem tenkih, natančno postavljenih visečih bombažnih niti poustvarjala igriva svetlobna goreča barvitost v ravno prav zatemnjenem prostoru in zadušljivi atmosferi izgorevanja, ki gledalce prepusti vizualni relaksaciji.
Zadnji večer je za smeh in zabavo ironično poskrbel mladi španski koreograf ter plesalec Pere Faura v izvirnem plesno-gledališkem kabaretu s svojo odrsko burko ‘Streaptease’ (Striptiz, op. p.). Stari poklic in nove čase kopiranja se v programskem listu napove kot duet izvedbe Pere Faura & Demi Moore. Ko se Pere očitno zaželi preizkusiti še na ženski striptiz sceni, za vzornico pa si vzame Bondovo junakinjo Demi Moore, tudi nazorno kopira vlogo striptizete, predstavljeno v enem od njenih filmskih scen, kar je dano videti tudi gledalcem. Plesalec in koreograf Faura je diplomant amsterdamske SNDO, za svoja dela je bil tudi že večkrat nagrajen, tokrat pa kar navdušil v vlogi plesnega humorista, ki inteligentno vodi uprizoritveni proces, tudi gledalce izvirno aktivira v svojem slači kabaretu, v svoji posrečeni kopiji slačipunce, seveda v moški izvedbi.
V festivalski ediciji Ukrep 2018 so bile tudi prvič podeljene festivalske nagrade Ukrep za slovenske mlade ustvarjalce na temo Plesne perspektive, in to v treh kategorijah po mnenju mednarodne strokovne žirije, izbranega strokovnega koreografa in občinstva.
Po izboru strokovne mednarodne žirije, tima dramaturgov, ki so vodili organizirane Dramaturške pogovore, je prejemnica nagrade mednarodne strokovne žirije 6. festivala plesnih perspektiv Ukrep Jerca Rožnik Novak za predstavo ‘2Gather AL(L) Lone’ (Skupaj popolnoma sam, op. p).
Izbrani koreograf 6. festivala plesnih perspektiv Ukrep, Gregor Luštek, je dodelil dve nagradi, in to za koreografijo ter plesno izvedbo. Dobitnica koreografske nagrade po Luštkovem izboru je Jerca Rožnik Novak za izvirni plesni solo ‘2 Gather AL(L) Lone’ (Skupaj popolnoma sam, op. p), druga prejemnica nagrade plesnih perspektiv Ukrep 2018 po njegovem izboru je Maša Radi za svoj izredni plesni prispevek v predstavi: Vstopi! Enter!
Medtem ko je občinstvo dodelilo nagrado 6. Festivala plesnih perspektiv Ukrep predstavi ‘Streaptease’ (Striptiz, op. p). Občinstvo je zadnji dan ob koncu festivala z dvigom rok potrdilo nagrajenca. O nagradi občinstva bo verjetno potreben tehten premislek v smeri sodobnejše izbirne procedure, ko zadnji dan niso prisostvovali vsi gledalci vseh festivalskih dni. Prav gotovo pa si je to nagrado mladi španski koreograf in plesalec Pera Faura tudi zaslužil za svojo izvirno uprizoritveno domislico.
Duhoviti povezovalec festivala Ukrep 2018 je bil vseskozi nasmejani ‘zmajček’ Jan Rozman s krilci na ramenih, ki je preletaval oder ter vedril festivalsko ozračje, tudi v veselih verzih koval programski spored ter napovedoval nagrajence.
