Ponedeljkova ponovljena skupščina se je začela s polurno zamudo, saj večina članic Plesne zveze Slovenije (PZS) pride na miting tik pred zdajci ali pa celo zamudi kakšno slabo uro, kot recimo Miran Pritekelj ali pa Andrej Rebula, in birokracija seštevanja prisotnih/odsotnih, pooblaščenih terja svoj časovni davek. Torej namesto ob pol deseti uri dopoldne je Zoran Kljun predlagal dnevni red, delovne organe, delovno predsedstvo ob desetih, ko ga je Dunja Kranjac Grmek iz PSNM Novo mesto nekoliko zmedla z novimi predlogi, in sta tako poleg Zorana Kljuna na čelu omizja sedela še Marko Hren in Ermin Suljanović. Zakaj je bila skupščina ponovljena, si lahko preberete tukaj, da ne ponavljam enih in istih vsebin https://www.paradaplesa.si/?Id=na_spici&View=novica&novicaID=5835#.XO0rQ4gzY2w
Prisotna ekipa je štela, od 102 članic, 64 članov (fizično oziroma s pooblastilom) in sprejela še sklep, da glasuje v vseh členih javno (35 za, proti jih je bilo 16, 9 pa vzdržanih). Po hitrem postopku se je večina strinjala s poročilom za leto 2018, disciplinske komisije in še nekaterih poročil. "Ja, natančno 1522 dokumentov se je vrtelo lansko leto na Plesni zvezi," je pojasnil Zoran Kljun, še vedno aktualni predsednik Plesne zveze in kandidat za novega predsednika. Vse dokler nismo prišli do točke imenovane 7.a − obravnava pritožbe PSNM Novo mesto, zaradi katere se je skupščina tudi ponovila. Dunja Kranjac Grmek je vsem prisotnim na kratko pojasnila in utemeljila pritožbo. PSNM je bil namreč predlagatelj Jadrana Živkoviča kot kandidata za predsednika PZS.
V celoti si jo lahko preberete kar tukaj, da slučajno ne izpustim kakšnega pomembnega dejstva: "PSNM je vložila pritožbo zoper odločitev Predsedstva PZS, da Jadranovo kandidaturo za predsednika PZS zavržejo.
PZS je dne 18. 12. 2018 objavila kandidacijski postopek z naslednjimi razpisnimi pogoji:
1. kandidaturo lahko odda samo aktivna članica PZS;
2. kandidatura mora biti vložena v roku 30 dni;
3. h kandidaturi morajo biti priloženi ustrezni dokumenti, če je to za posamezna razpisana mesta določeno v tistem členu Statuta, ki ureja volitve.
V objavi kandidacijskega postopka pa sta bila določena še dva pogoja, ki ju sicer Statut v členu o volitvah ne določa, in sicer:
1. h kandidaturi mora biti priloženo soglasje kandidata;
2. vloga oz. kandidatura mora biti oddana ali priporočeno po pošti ali na elektronski naslov PZS.
Kandidatura Jadrana s strani PSNM vsebuje vse zahtevane priloge. Le ena od zahtevanih vlog je bila oddana v roke strokovni službi na pokalnem turnirju 18. 1. 2019, torej v nasprotju z načinom določenim v objavi, vendar pravočasno.
Na na tej točki je treba opozoriti na dvoje:
1. nikoli doslej v vseh letih ni bil problem vročanja v roke, to je celo bila stalna praksa;
2. v Statutu v resnici ta pogoj v členu, ki govori o volitvah sploh ni določen. Predsedstvo se sklicuje na 24.a člen Statuta, ki govori o posredovanju pisnih gradiv na Skupščino. Vprašanje je, če bi lahko bil ta člen uporaben tudi v primeru posredovanja pisnega gradiva v kandidacijskem postopku, za katerega je po izrecni določbi pristojno Predsedstvo in ne Skupščina. Ampak s tem vprašanjem se ob oddaji vloge nismo ukvarjali, saj je vsa leta doslej veljajo, da se vloga lahko odda tudi v roke v sprejemni pisarni/strokovni službi.
Očita se nam, da smo s svojimi argumenti prepozni, da bi vse to morali uveljavljati z izpodbijanjem samega kandidacijskega postopka. Ponovno poudarjamo, da smo na podlagi dosedanjega ravnanja pri kandidiranju v preteklih letih lahko utemeljeno pričakovali da bo sprejem vloge v roke dopustno ravnanje. Da to "po novem" ni več v redu, smo bili seznanjeni šele z zavrženjem Jadranove kandidature, takrat pa je bilo izpodbijanje kandidacijskega postopka že prepozno.
Treba pa je poudariti, da se celoten kandidacijski postopek s tem ne konča. Običajno na tej točki nastopi neka komisija, ponavadi volilna, ki vloge pregleda in objavi kandidacijske liste, da se volitve izpeljejo. Naš Statut ima o tem delu postopka zelo skope določbe. Določene naloge so zaupane Predsedstvu, v ostalem delu je treba slediti splošno moralno etičnim načelom.
Kaj se je dogajalo v konkretnem primeru: iz zapisnika 22. seje Predsedstva lahko preberemo, da je strokovna služba PZS iz prispelih kandidatur podatke vnašala v t. i. "Tabelo kandidatur za volitve organov PZS in sekcij PZS 2019". Tabelo je nato prejel Predsednik PZS, ki jo je sam pošiljal kot gradivo članom Predsedstva. Predsednik je na seji Predsedstva nato sicer predlagal vsem članom Predsedstva možnost pregleda vseh obstoječih dokumentov za preko 50 kandidatur, vendar člani Predsedstva takšne zahteve niso postavili, zato je Predsednik potrditve in zavrnitve vodil na podlagi te preglednice. Dejansko se torej člani Predsedstva (kot najboljši približek volilne komisije) niso nikoli seznanili ali pogledali v prispele dokumente, temveč so odločali zgolj in samo na podlagi dokumenta, ki jim ga je poslal Predsednik PZS, SICER TUDI SAM EDEN OD KANDIDATOV!!!
Ne glede na to, da Statut v temu delu, kot rečeno, nima konkretnih določb, mislimo, da gre tukaj za hudo kršitev osnovnih moralnih in etičnih vrednot. Da gre za vsaj kršitev načela objektivnosti in nepristranskosti!!! Pri odločanju o kandidaturi kandidata, bodisi o njenih procesnih ali pa vsebinskih pogojih, nikakor in nikoli ne more sodelovati sokandidat. V konkretnem primeru pa ne le, da je odločal, pred tem je bil tudi zadnji, ki je pripravil gradivo kot podlago za odločanje.
Žal se napake, storjene v postopku, s tem ne končajo: Predsedstvo se je v letošnjem kandidacijskem postopku namreč tudi odločilo, da bodo nepopolne/nepravilne vloge zavrgli. V zvezi s tem pa je treba poudariti:
1. te možnosti v Statutu NI. Ta namreč prav v nobenem členu ne določa, da Predsedstvo lahko kandidaturo zavrže ali zavrne iz kateregakoli razloga;
2. poleg tega v objavi kandidacijskih postopkov ta možnost ni bila omenjena; torej morebitni kandidati niso bili vnaprej seznanjeni z dejstvom, da bo nepravilna/nepopolna prijava lahko imela za posledico dejstvo, da bo njihova kandidatura že v tej fazi postopka zavržena.
Seveda takšna ureditev, kot je po Statutu, ni v redu oziroma je vsaj nepopolna in s tem ne zagotavlja pravne varnosti, ampak to ne pomeni, da se je lahko dopolni z nečim tako skrajnim, kot je zavrženje vloge, ki ima za posledico, da posameznik izgubi možnost biti voljen, ker je med drugim celo ustavna pravica.
Statut v delu, ki se nanaša na kandidacijski postopek in volitve, določa, da kandidacijski postopek prične Predsedstvo PZS in da je Predsedstvo tisto, ki pregleda vse kandidature in nato sekcijam predlaga, da izvolijo svoje kandidate na zborih sekcij, na Skupščino pa pošlje seznam vseh kandidatov za Predsednika PZS, katerih kandidature so bile popolne.
Nikjer ni zapisano, da kandidaturo lahko zavrže/zavrne. V primeru, da ni določb o tem, kdo lahko odloča o sprejemu posamezne kandidature v obravnavo, je v skladu s takšnimi pravili, kot jih ima PZS in predvsem s splošnimi pravili določenimi v Zakonu o Društvih, dopustno le, da se takšna odločitev sprejme na Skupščini kot zboru vseh članov. Predsedstvo vse vloge res pregleda in pripravi dokumentacijo za Skupščino, vendar odločitev se lahko sprejme samo na Skupščini. Kajti če bi člani hoteli, da tako pomembne odločitve, kot je odločanje tem, ali lahko nekdo kandidira ali ne, prevzame Predsedstvo, bi to bilo izrecno določeno v Statutu. Tega pa ni niti med določbami o tem, kaj so naloge Predsedstva, niti med določbami o volitvah. Predsedstvo je tako preseglo svoje pristojnosti.
Za konec bi izpostavili še to, da Predsedstvo nikoli ni trdilo, da Jadranova kandidatura ni popolna, ampak samo, da je eden od dokumentov prišel na napačen način. Prišel pa je. In tudi pravočasno! To, da je vloga prišla do naslovnika pravočasno, namreč nikoli ni bilo sporno, problem naj bi bil kot rečeno samo v načinu dostave. Institut načina vročanja se je v postopek uvedel zaradi zavarovanja pošiljatelja, da lahko dokaže, da je določeno zadevo resnično poslal, ne pa zaradi kakršnekoli koristi naslovnika. Ko organ vlogo prejme, po takšni ali drugačni poti, se več ne sprašuje o pravilnosti pošiljanja, še posebej, če gre za nekoliko manj formalne postopke, in še toliko bolj, če dejstvo, da je vlogo prejel, in to pravočasno, sploh ni sporno.
Torej o čem bomo danes odločali: v resnici samo o tem, kaj je bolj narobe − ali to, da je ena od vlog za kandidaturo do pisarne prišla po mnenju Predsedstva na napačen način, vendar pravočasno in z vsemi prilogami, ali pa to, da je na drugi strani Predsednik PZS in Predsedstvo z načinom svojega odločanja obšlo vse vrednote moderne družbe, ko ni upoštevalo načel objektivnosti, nepristranskosti, predvsem pa prekoračilo pooblastila, ki jih ima po Statutu. In ali je res napaka v napačnem načinu dostave lahko taka, da kandidat izgubi možnost biti voljen, čeprav to ni nikjer zapisano, seveda ob upoštevanju dejstva, da je enaka "napaka" doslej v prejšnjih letih bila spregledana in je bil način vročanja v roke splošno sprejeti način dostave. Predlagamo: sklep − pritožbi se ugodi in se kandidatura Jadrana Živkovića uvrsti na kandidacijsko listo
ALI sklep − pritožbi se ugodi in se kandidacijski postopek za volitve predsednika PZS ponovi.
Zoran Kljun je seveda takoj repliciral in trdil, "da je mnogo stvari neresničnih. Kandidacijski postopek je bil jasen in za vse enak, tako je bilo tudi pred tremi leti. Kandidature so bile pregledane tudi s strani Mihe Lampiča in vse je samo ugotavljanje dejstev. Nobene pristranskosti, da bi "kdo hotel komu kaj poturit".
Glasna in začudena je bila tudi Suzana Mlakar iz Pro Dance Company Nova Gorica, ki je bila predlagateljica Patrika Peroše, tretjega kandidata za novega predsednika PZS. "Že en mesec govorimo o nepravilnem razpisu, na ta razpis ni prišla nobena pritožba; vloga je bila oddana na tekmi. Res vsi izkoriščamo Vesno Huber (poslovna sekretarka PZS, op. u.) in jo prosimo za uslugo, ampak kot je rekel Zoran, bi bilo edino dopustno, da bi se to zgodilo v pisarni. Dvom se mi poraja, zakaj je bila vloga za člana sekcije za Moderne tekmovalne plese oddana pravilno, za predsednika PZS pa ne."
Poleg mene je sedela Mateja Končan, članica kluba Flamenko iz Celja, ki pa v prostem času pleše v Boleru, zato je bilo takoj jasno, da bo udarila po novomeški ekipi in Jadranu Živkoviču. V precej dolgem in zapletenem pravniškem jeziku je želela pojasniti, da je "vsakemu jasno, da se mora držati kandidacijskega postopka; šteje tudi odločitev predsedstva, ampak v 30 dneh klub ni dal pritožbe za kandidacijski postopek, da je v nasprotju s statutom ali katerimkoli aktom. O tem se ne moremo več pogovarjati, ker je rok zamujen. Če je Grmek (Robi, op. u.) naredil napako, ni moralno, da napako ‘prevaljuje’ na drugega. Argumenti niso pravilni. Drugačno tolmačenje statuta ni pravno vzdržno. Vsak se mora zavedati, da se mora spoštovati in odločati po statutu. Dobro razmislite, kaj boste naredili, ker boste drugače v prekršku", sem povzela njene besede.
Dunja je seveda replicirala in ponovila: "Praksa do zdaj je bila oddaje v roke. Kako naj vem, da bo letos drugače, in je 30-dnevni rok že mimo, ker ne vem, da boste delali drugače, kot ste delali do zdaj. Utemeljeno smo verjeli, da bo tudi letos tako."
Kandidat za predsednika, Jadran Živkovič, ki je bil po mojem videnju precej naveličan vse te zmešnjave, je dodal: "Pritožbo smo napisali takoj, ko smo bili obveščeni, in to je bilo po poteku 30 dni. Nismo mogli vedeti, kdo vse bo kandidiral. Na podlagi česa se lahko pritožiš, če ni bilo pravočasno zapisnika. Kakršenkoli bo na koncu rezultat, bo ta postopek ostal omadeževan, in najbolj pošteno bi bilo, da se ponovi postopek od začetka do konca."
Jure Krajnc iz Sambe je bil odločen: "Skupščina je vrhovni organ in mi lahko spremenimo vse ali pa nič na dan skupščine." Debata se je razvila naprej. Mitja Popovski iz Kazine: "Ne bi poslušal šov programa pravnika in imam pravico glasovati proti statutu, če hočem. Se mi delamo neumne; predsednik je izločil svojega protikandidata." Saša Eminič iz PK Miki: "Menda tudi druge kandidature niso bile oddane na pravilen način. Človeški um je tokrat pomemben." Plesni klub M in Marko Hren: "Že prej smo to isto poslušali in PZS mora poslušati in lahko spremeni akte. Kaj je dobro za društva, ki tvorijo to Zvezo. V interesu Zveze je, da se ta problem zavrže in se kandidacijski postopek ponovi."
Miha Lampič je bil neposreden in pokazal s prstom na aktualnega predsednika Zorana Kljuna: "Na eni strani se držimo, kako je bila vročena zadeva, na drugi strani pa spregledamo, kako je kandidacijski postopek potekal. To smo že obravnavali. Sam sem predlagal, da se ustanovi volilno komisijo, ampak je bilo menda prepozno. V tej točki nismo glasovali in v kandidaturi ni bilo prijave PSNM Novo mesto, ampak samo Jadranova, kar seveda ne gre po pravilniku in smo ga izločili. V postopku je bilo polno napak in bo omadeževan, ker se je ‘sforsiralo’ odločitev, ki si jo želijo določeni ljudje. Postopek naj se ponovi ali da se kandidata Jadrana Živkoviča uvrsti na kandidaturo za PZS."
Silvestra Perčič iz Kazine: "Mene zanima vsebina, zame je izguba časa poslušati člene, ampak rada bi se pogovarjala o tem, kaj ima posamezni kandidat kaj za povedati." Prišlo je do odločitve, da se da na glasovanje dva predloga, tista, ki ju je že uvodoma predlagala Dunja. A tik pred zdajci se je oglasil kandidat Patrik Peroša, ki je dejal, "da je formalni postopek pač formalni postopek in predlog na Upravni enoti ne bo šel skozi, če se kdo pritoži". In pri tem verjetno mislil sebe. Tako so prisotni izglasovali dokončno odločitev, da se postopek volitev za kandidiranje za funkcijo predsednika PZS ponovi. Številke: 46 za in 17 vzdržanih.
Čutilo se je olajšanje, čeprav bi dejala, da je nekako ‘win-win’ situacija. Glede na energijo, ki je vela med članicami, menim, da bi Jadran Živkovič zbral potrebno večino in postal novi predsednik Plesne zveze, kajti kdo ve, kaj se bo zgodilo do septembra, ko se bo znova odvijala ‘predsedniška drama’. Jadranovo vizijo najdete tukaj https://www.paradaplesa.si/?Id=ritem_izjav&View=novica&novicaID=5837#.XO1KMogzY2w
Za Parado pa je povedal: "Ponovno kandidiram seveda, veliko je bilo narejenega in ne morem se potegniti nazaj. Tudi zato, kot sem napisal v svojem programu, je šla cela stvar s Plesno zvezo v druge vode, pri tem mislim na dejstvo, da si je predsedstvo PZS vzelo preveč kompetenc na račun sekcij in preprosto ne pridemo več zraven. Nekaj odločitev je recimo predsedstvo sprejelo, ne da bi sekcijo za MTP vprašalo za mnenje. To se ne dela tako. Treba je določiti, kaj se lahko in česa se ne sme oziroma ne more − nismo prišli do razmejitve kompetenc. Prepričan sem, glede na to, da poznam večino ljudi iz vseh sekcij in zato jih lahko uspešno povežem. Zaradi povezovalnosti je sploh prišla ideja za kandidaturo, saj o njej nisem razmišljal. Ljudje mi zaupajo in zato bom ponovno kandidiral."
Kandidat Patrik Peroša je zdržal skoraj do konca skupščine, bil nekoliko zadržan in za portal izjavil: "Prišel sem, da bomo naredili en korak naprej, da se bo skupščina pravilno odločila. Mislim, da je to bila v danih okoliščinah najbolj modra odločitev. O ponovni prijavi bom premislil, a verjetno se bom prijavil, ker sem vložil veliko truda v pripravo te kandidature. Kakor tudi do spoštovanja vseh tistih, ki podpirajo moj program." Njegov program si lahko preberete tukaj https://www.paradaplesa.si/?Id=ritem_izjav&View=novica&novicaID=5841#.XO1L4ogzY2w
Lobiranje se lahko znova začne in mogoče se do septembrskega roka ne prijavi še kakšen kandidat ali kandidatka. Do konca skupščine je ostalo le še nekaj členov in članov, ki so debatirali o velikem problemu plačevanja pristojbin Zavodu IPF, in sicer za uporabo in vrtenje glasbe. Tudi na tem področju bo treba še veliko postoriti. Vsi pa se nadejajo, da se kljub vsemu bližajo novi časi že s samim dejstvom, da je break ples vse bližje temu, da postane del olimpijskih iger in je Samo Polutak Kos predlagal izobraževanje za sodnike, ki sodijo to plesno zvrst. Trivium sojenje je namreč tisto po katerem naj bi sodili break dance in kreatorji tega sistema bodo udeleženci tretje hip hop konvencije, ki jo organizira Samo konec septembra. No, to pa bo res zabavno videti v praksi.
Plesna zveza Slovenije. Na tnalu znova Jadran Živkovič. Novi predsednik? Mogoče jeseni!
Pravniško izrazoslovje Mateje Končan, ki pleše v Boleru, na skupščini pa je bila zastopnica Plesnega kluba Flamenko, za katerega nihče še ni slišal, je uspavala in istočasno dvignila pritisk koreografu Mitji Popovskemu.
Plesna zveza Slovenije. Na tnalu znova Jadran Živkovič. Novi predsednik? Mogoče jeseni!
Jadran Živkovič bo znova kandidiral, ker večina klubov v njem vidi povezovalno vlogo. Na fotografiji s plesalko Klaro Lainšček, ki pa zdaj deluje v PK Pingi, ki je nasprotnik Jadranu, zato mu bo težko bila naklonjena.
