Plesna strast osvaja Dunaj in slovenske plesalke; bollywood pa je zakon

Dunajsko poletje si res težko predstavljamo brez enega največjih in najpomembnejših festivalov sodobnega plesa v Evropi, če ne že na svetu. Festival bi nekako morali poimenovati festival plesa, giba, performensa, raziskovanja in vse bolj prisotnega kričanja ter golih plesnih teles. A ustanovitelja Karl Regensurger in Ismael Ivo mu enostavno pravita ImPulsTanz, in to naj bi bil zelo širok pojem vsega, kar sodi pod dunajsko plesno streho. Da ima mesec dni glavno besedo ples, ni mogoče spregledati, saj je Dunaj dobesedno preplavljen z množico oglasih plakatov, ki vas s svojo atraktivnostjo vabijo na predstavo ali pa – vse bolj gibalno zagnane – na kakšno plesno delavnico. Zato je mesto Dunaj tudi eden največjih sponzorjev festivala, ki letos operira s štiri in pol milijona evri težkim budgetom.

V Arsenalu, kjer domuje skoraj sto pedagogov, deset več kot lani, oblikovali so natančno sto osemdeset plesnih workshopov, je vedno veselo. Nekateri utrujeni, drugi polni pričakovanj, ali so se pametno odločili in izbrali sebi primerno plesno tehniko, tretji enostavno uživajo ob mini bazenčku, ki ga je organizator na novo postavil, da plesalci namakajo utrujene noge. Tisti najbolj utrujeni si lahko privoščijo še shiatsu masažo ali preprosto klepetajo, izmenjujejo mnenja in se dogovarjajo o možnem plesnem angažmaju. Za nemoten potek delavnic že deset let skrbi Rio Rutzinger, ki vedno znova razmišlja, kako bi med gostujoče pedagoge povabil tudi kašnega slovenskega. "Vedno me vprašaš, kdaj se bo to zgodilo, a lahko povem samo to, da je bil pred leti zadnji Iztok Kovač, nato sem se dogovarjal z Majo Delak in Malo Kline, a se nisem uspel dogovoriti. Letos lahko rečem, da zavoljo recesije, saj sem moral nekaj pedagogov odpovedati oziroma so nekateri prevzeli več delavnic. Kljub temu je obisk odličen, še nekaj več kot lani. Vedno poskušam najti pravo mero za vse in vsakogar in seveda sledim plesnim trendom. In to je zagotovo bollywood."

V dneh, ko sem obiskala Dunaj, sem srečala dve slovenski plesalki, in sicer Olgo Kori, baletno plesalko ljubljanskega baleta, in Miro Marič, mladenko, ki je pravkar končala študij na plesni akademiji Sead v Salzburgu.
“Na Dunaj sem prišla, ker mi je nekako najbolj udobno, tukaj namreč dela moj oče in sem preskrbljena. Edini strošek sta dve delavnici, ki sem ju izbrala. To je jutranji pilates z Gabriello Cimino in pa modern jazz, ki ga vodi Bruce Taylor. Počasi se vračam v Slovenijo in mi bo to izpopolnjevanje dobro zapolnilo poletni čas. Kaj bom počela, še ne vem. Imam ponudbo plesne šole Urška, da bi učila, a jaz bi rada plesala, ker sem pri dvaindvajsetih čisto premlada samo za učenje. Res si želim plesati, a kar ni nekakšnega pravega interesa med slovenskimi plesnimi ustvarjalci,” je povedala  vitka plesalka Mira.

Balerina Olga Kori pa je za razliko od Mire, ki je na Dunaju prvič, stara dunajska mačka. “Zdi se mi, da sem del dunajskega plesnega festivala od njegovega začetka pred sedemindvajsetimi leti. Vsako poletje preživim teden, letos pa bom kar dva. In vsakič izberem nekaj drugega. Letos sem se navdušila nad tehniko limon pri pedagoginji Risi Steinberg. Z veseljem pa tudi čakam novo sezono našega baleta z novim vodjo."

Če sta si Mira in Olga izbrali renomirane pedagoge in plesne stile, pa je zagotovo največja zvezda letošnjih delavnic Terence Lewis, ki poučuje tki. bollywood. Njegove delavnice so polne ne samo plesalk, ampak tudi plesalcev, po treningu pa ta velika indijska zvezda še nekaj časa deli avtograme navdušeni dunajski publiki. “Bil sem prvi indijski štipendist danceWeb programa leta 2003 in takrat sem dobil možnost, da se predstavim tukajšnjim oblikovalcem programa. Šolanje sem nadaljeval v Ameriki in lahko vam povem, da je bil moj prvi učitelj graham tehnike prav Slovenec, in sicer Matej Brdnik, ki pleše v skupini Marte Graham. Res je, zdaj sem velika zvezda v Indiji, ker sem znal združiti plesne stile vzhoda in zahoda, pa tudi televizija mi je pri tem zelo pomagala. Bil sem glavni član žirije resničnostnega šova Indija ima plesni talent in to me je katapultiralo med prepoznavne plesne ustvarjalce. Imam svojo skupino sto dvajsetih plesalcev, veliko nastopamo in širimo bollywood med vami Evropejci in Američani. Nad njim ste navdušeni predvsem zato, ker je to vesel ples in ni niti malo zatežen … hahaha,” z navdušenjem pripoveduje Terence in dodaja, da lahko v nekaj tednih iz nas naredi prave dive.

Posebna diva pa je tudi Antony Rizzi, zaprisežen promotor Forsytovega repertoarja, saj je v skupini legendarnega Williama Forsytha plesal dvajset let. Je človek, ki na glas pove, da je HIV pozitiven, pa čeprav v življenju nikoli ni seksal nezaščiten. Nastopil je tudi kot performer v času mednarodnega aids kongresa in njegova predstava je požela veliko odobravanje. Sicer pa je glede današnjega plesa zelo kritičen, saj pravi, da nima prihodnosti. Nadvse zanimiv pogovor z njim bom objavila v prihodnjih dneh.

Dunaj pa je v teh dneh rezerviran za ogled Davida Zambrana, elegantnega venezuelskega plesalca, in še nekaj nizozemskih in belgijskih eksperimentov, ki se jih radovedno veselim.

View Gallery 7 Photos