Plesna predstava zakoncev Rynia prenovljena

Plesna predstava ON/A koreografskega in plesnega para Nastje Bremec Rynie in Michala Rynie je bila premierno uprizorjena v SNG Nova Gorica 16. novembra 2017; o lanski novi premieri M&N Dance Company smo tudi že pisali na portalu Parada plesa. Prva ponovitev je žal bila odpovedana zaradi poškodbe igralke Maje Nemec, in ker je prihodnja stekla 17. aprila 2018 v Cankarjevem domu (CD) v koprodukciji SNG Nova Gorica, je sledila še nujna prenova predstave. Tudi nekateri plesalci so se morali v tem novem časovnem razponu uprizoritve preusmeriti k svojim načrtovanim obveznostim, kar se pač dogaja, če koreografa nimata stalne plesne skupine. Na odru Cankarjevega doma v Ljubljani so zaplesali: Tjaša Bucik, Noemi Capuano, Maria Pia Taggio, Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia; njihova nova pridobitev je plesalec in koreograf Siniša Bukinac, ki se je znova predstavil kot ustvarjalni in domišljeni plesalec širokega izraznega ter plesnega razpona.

Poročni par predstave oziroma tandem igralcev je nastopil tudi v novi sestavi, ko je na novo prepričala ter navdušila igralka Urška Taufer skupaj z goriškim igralcem Juretom Kopušarjem, sicer pevcem in članom glasbene skupine Viperstone (avtorska glasba Diaphane, Viperstone).
Nove prilagoditve oziroma prenove so nastajale v večjem časovnem razponu, kot so ga imeli pred premiero, kar je prav tako botrovalo k novi dramski dimenziji plesno-gledališke in glasbene predstave ON/A v dramaturgij Ane Kržišnik Blažce, po zasnovi in  konceptu koreografskega tandema Nastje in Michala, Maje Nemec ter Ane Kržišnik Blažca, ki so skupaj po navdihu tudi parafrazirali zapise znanih avtorjev – Bertola Brechta, Franza Kafke, Johna O´Donohuea, Platona, Rumija, Daneta Zajca – in Visoke pesmi. V besedilih lahko sledimo klicu in vprašanjem posameznika, ki svojo srečo povezuje z onim drugim, ki ga človeštvo utopično išče, ko se kar zdi, da so bogovi enost biti, osebno bistvo davno razcepili na dvoje, "… in da odtlej neustavljivo iščemo svojo drugo polovico" (gledališki list), ko moški iščejo podporo žensk in nasprotno. Konec citata napelje k misli, da mogoče bolj, kot da nas nekdo ljubi, potrebujemo, da mi nekoga ljubimo. V tem pomenu se tudi sledi koreografskemu zapletu in razpletu uprizoritve. In kakšne nove pridobitve je bilo možno zaznati ob obnovi uprizoritve ON/A v Linhartovi dvorani CD?

Za prvo sliko žal težko rečem, da je bila pridobitev na odru Linhartove dvorane, saj je odpovedala tehnika. To je začetna scena, ki je na odru  SNG Nova gorica delovala v nebeški mistiki njune plesne enosti, enega telesa dveh obrazov, ko se sprašujta: "Kje sem? Kdo sem?" Na odru Linhartove dvorane pa to prvo sceno zasenči močan megleni oblak, ko plesalca postaneta vidna šele ob dviganju goste beline in ko njun duet kar nekaj trenutkov tudi nevidno teče.  

Novo koreografsko, scensko in likovno vsebnost predstava nedvomno pridobi v sceni zrcalnih sfer, ko sta akterja že razdvojena in se iščeta med zrcali ter odsevu mnogih obrazov. Torej takrat, ko zaplešejo tudi zrcala, ki spletajo, odpirajo ter zapirajo scenske poti in oblike, ko se na   gladki površini ogledal prelivajo še konture rdeče barve, odsevi rdeče pobarvane zaščitne ograje, ki je postavljena pred prvo vrsto dvorane in okoli njihovega nevidnega brezna, v katerem se skupina občasno znajde, tudi na novo začne svojo scensko pot. Ko se ona in on končno najdeta ter izpojeta svoj ljubezenski duet, sceno zasuje vedri sunek mladosti ob živi rokerski glasbi. To so trenutki veselega vzdušja  fantovščine, dekliščine in poroke, tudi trenutki obžalovanja, ko nepričakovano zavlada plima ljubosumne omame, ki pridobi krila odtujenosti ter osamelosti. V nastopajoči sceni osame si igralca stojita nasproti, med njima pa prostor velike praznine, ki ga zapolni ter izoblikuje Siniša Bukinac s svojim spevom plesne zrelosti. Je poetično zasnovana scena v igri obeh igralcev in realni besedni izpovedi, ko med njima zavibrira gibka abstraktna slikovitost plesnih razsežnosti, možni gibalni oris izrečenih besed.

Vsi nastopajoči zavejejo še svoje solistične izlive, tudi se izvije jelenov prehod čez oder, naglavna maska v dobro zastavljeni gibalni prispodobi Nastje, domnevno kot jelenov rik ali klic novega prehoda. V zadnji koreografski skici se vije še meditativno spletanje plesnih oblik ter povezav nastopajoče skupine, kar je možno razumeti kot idilo sobivanja ali novo sožitje dozorevanja. Plesni jezik nastopajočih je dovršen. tudi razpoznaven v fuziji plesnih vsebin M&N Dance Company, pedagoškega ter koreografskega para Nastje in Michala. Zazna se še nekaj gibalnih atrakcij, kot je hoja po rokah, ki steče v skupinskem prehodu odra, torej v nasprotni postavitvi vsakdanje pokončne telesne drže. V iskanju novih gibalnih solucij na sceni je vredno občasno zastaviti tudi vprašanje: čemu in zakaj? Tokratni dozdevni odgovor bi lahko sledil fizični postavitvi, ki v svoji naglavni viziji napoveduje nov preobrat, ko je glava in so misli bližje materi Zemlji kot pokončno lebdeče noge v zraku; omenjeni prehod pa vizualno kar učinkovit.    

Plesna predstava ON/A v prenovljeni koreografski ter dramski preobleki dobro zavlada gledališkemu prostoru, tudi dojemljivo zaokroži uprizorjeni koreografski krogotok človeškega razodevanja in dozorevanja.

View Gallery 6 Photos