Plešite, plešite, če ne smo izgubljeni

Že šest let nekako velja, da se ob zaključku Festivala Front@ v Murski Soboti konča tudi minula plesna sezona. Letos je festival zaprl svoja vrata pozno v noč 27.8., začel se je tri dni prej. Tudi 6. Front@ je potekala v znamenju Maribora 2012, Evropske prestolnice kulture, saj je Murska Sobota partnersko mesto. V ta namen je bila organizirana predstavitev: Ples na Evropski prestolnici kulture 2012, program naše Evropske prestolnice kulture bo potekal v znamenju literature in poezije. 

Umetniški vodja festivala, koreograf in režiser Matjaž Farič je v znamenju prihajajočega kulturnega leta eksperimentalno posegel po poeziji izbranih evropskih pesnikov, ki so že prvega dne plesnega festivala prebirali svoja pesniška dela na odprtem odru ob gledališki stavbi. Pesniške besede Ivana Landzheva iz Bolgarije in Fabrizia Dall´Aglia iz Italije so poplesavale po prostoru med gledalci, in beseda ples je imela tudi svojo zaznavo. Ko pa je z branjem začel naš pesnik Andrej Rozman Roza, ne le da so besede poplesavale v burnem ritmu kipeče rime, ampak je ostrino in polet verzov aktualnih vsebin podpiral še ritem ploskanja in smeh navzočih gledalcev.

Tako kot vsa ta leta tudi letošnja 6. Front@ ni razočarala svojih plesalcev in vseh, ki sodobni ples tako ali drugače spremljajo, bil je to ponovno in znova festival sodobnega plesa, ki se je tokrat še prav posebno pobratil s filmsko kamero in videom.
V atmosferi plesa in videa je festivalski vrhunec dosežen že prvega dne s predvajanjem umetniškega filma PINA v 3D-tehniki, posvečen veličini nemške koreografinje in pedagoginje Pine Bausch (1940-2009), ki ga je režiral nemški filmski režiser Wim Wenders.
Film PINA je filmska poetika in je ples, je poema o plesni ekspresiji in je poklon veliki umetnici našega časa, karizmatični Pini Bausch in njenemu svetovno znanemu wuppertalskem plesnemu ansamblu Tanzteater Wuppertal. Film je enostavno treba videti, vsi komentarji so odveč. Tudi slovenska duša med projekcijo filma doživlja svojevrstno zadoščenje, ko se med različicami svetovnih jezikov sliši še pristna slovenska beseda. Na filmskem platnu smo gledali in poslušali našega plesalca Aleša Čučka, ki v slovenskem jeziku pripoveduje, kako jih je Pina usmerjala, da stojijo za tem, kar delajo, in opozarjala na vsak njihov korak, gesto … In takoj zatem sledimo plesnemu duetu ljubezni, ki ga prekine prihod wuppertalskega visečega vlaka Schwebebahn, in napove slovo …

Drobna in krhka Pina Bausch se pojavi na začetku projekcije, ko z malimi sugestivnimi gestami ene roke in s cigareto v drugi zamišljeno slika pomladno brstenje. Iz malega raste veliko, in že sledimo skupini in plesu pomladne žetve, plesu pomladi. V filmu se prepletajo odlomki njenih ranih koreografij z industrijskim okoljem Wuppertala (zapuščena tovarna, kamnolom, križišča, slano jezero …), gledamo Tanztheater Wuppertal iz različnih kotov in višin, sledimo nastopom Pininega plesnega ansambla in odlomkom njenih ranih del: Posvetitev pomladi, Café Müller, Vollmond, Kontakthof, ki se prepletajo z arhivskimi posnetki Pine Bausch. Kdaj in ali bomo sploh lahko videli ta umetniški plesni film v naših kino dvoranah, je vprašanje. Premierno je bil film predstavljen februarja na filmskem festivalu v Berlinu, najbližji ogled pa je bil možen še na festivalih v Motovunu in v Sarajevu, teče pa na filmskem sporedu v sosednji Avstriji.

Po vsaki predstavi je bil organiziran pogovor, ki sta ga vodili moderatorki Andreja Kopač in Jedert Jež, po ogledu filma PINA pa sta povabili  Natalijo Pihler, ki se je ravno na Sarajevskem festivalu srečala in pogovarjala z režiserjem filma. Zanimiva je zgodba Wima Wendersa o njegovi nenadni želji, da bi posnel film o Pini. Začelo se je leta 1985, ko je slučajno videl njeno predstavo Café Müller, in ta ga je tako navdušila, da se je odločil za filmski projekt. Težave glede začetka snemanja so nastopile najprej s Pinino privolitvijo, potem pa so Windersa začele omejevati obstoječe snemalne zmožnosti, kajti menil je, da  so vsi dotedanji filmski plesni posnetki ploščati in plesa ob taki tehniki ni mogoče pravilno predstaviti. Ko pa se je  leta 2007 srečal z 3D-tehniko, se je takoj odločil za svoje snemanje. Tudi takratne kamere za 3D–tehniko tudi niso povsem zadostovale, zato so pri snemanju uporabljali žerjave, da bi lahko posegali v plesno tretjo dimenzijo. Sami so sproti začeli razvijati nove snemalne sisteme, primernejše kamere. Pina Bausch je sredi leta 2009 nenadoma preminula, in snemanje je ponovno obstalo. No, na koncu koncev pa je  film le bil dokončan tik pred berlinskim festivalom. In tako je ples v 3D-tehniki in v režiji Wima Wendersa dobil svojo novo umetniško dimenzijo.

Večerni termini so bili preostale dni rezervirani za celovečerne plesne predstave, ki so potekale v obnovljeni dvorani soboškega gledališča, kjer je gostovala tudi madžarska skupina Eva Duda Company s predstavo Lunatika, in dobro izvedbo sodobnih  plesnih ter vadbenih sosledij, ki je  zadovoljila ljubitelje dinamičnega plesnega gibanja.
Iz Velike Britanije je prispela zanimiva skupina umetnikov, ki po svojih koreninah izhajajo iz različnih koncev sveta, največ iz Indije. Predstavili so se v zabavnem projektu Kathabox, v koreografiji in pod umetniškim vodstvom Sonie Sabri. Predstava Kathabox je spoj staroindijskega plesa kathak z novodobnim življenjskim in plesnim utripom Velike Britanije, je zabavno in smiselno strukturirana predstava, ki jo spremlja živahen ritem tolkal, besed, pesmi, petja, tudi repa.
Dunajska plesna skupina Liquid Loft v koreografiji ter izvedbi Stephanie Cumming in Luka Baio, pod umetniškim vodstvom Chrisa Haringa je presenetila z avdiovizualno podobo o aktualni tematiki spletnih socialnih omrežjih, in se virtuozno ter satirično poigravala s pomenom ter manipulacijo medijskega spleta facebook (lice/spaka-knjiga). Naslov predstave je Govoreča glava/Talking head, kar tudi dovolj zgovorno opredeli aktualno tematiko. Performerja se kot poskusna zajčka znajdeta v pretvorniku facebook, iz katerega izhajajo izmaličene podobe. S pomočjo sodobnih scenskih in video manipulacij poteka neposredna transformacija obeh performerjev, ki na sceni v gibu in besedi sestavljata svoje plesne podobe. Torej realnost se spreobrača, v kaj in kako pa je izziv za tistega, ki ima vse niti v svojih rokah, bi bilo kratko umetniško sporočilo Govoreče glave. Malce starejšo uspešnico skupine Liquid Loft  Running sushi pa smo si lahko te dni ogledali tudi na odru Španskih borcev ob praznovanju 30- letnice tega kulturnega centra.

Studio za suvremeni ples iz Zagreba je v koreografiji Matthewa Williama Smitha iz Nove Zelandije predstavil plesni projekt SPIN, medijsko posredovanje sodobne realnosti v koreografiji grobih prijemov in nasilnih obratov. Na samem začetku predstave se snop odrske luči provokativno usmeri na gledalce, nekako tako, kot se osvetljuje in opazuje obsojence. Scena je bila gotovo privlačna za nastopajoče, ki so že zasedli oder, takoj za tem pa oder zaobjame poltema in ga spreobrne v temačno obrobje urbanih centrov. Predstava SPIN je zanimiva tudi zavoljo niza gibalnih raziskav vzroka in posledic spina; vzroki se izkažejo kot nasilni obrati in preobrati teles plesalcev, ki posledično ob grobih spustih in prostih padcih  vedno znova in prav slišno končajo na tleh.
Slovenci smo imela dva predstavnika na festivalski sceni. Zastopala nas je performarka in sodobna plesalka Kaja Janjić s svojo krajšo avtorsko ekspresijo Izganjanje tebe ljubezen moja, ko je v plesu bolečine, jeze, strasti, padcev in dvigov dinamično in realno odsevala svoja čutna stanja.
Gibalno prostorsko instalacijo Zelena luč je tokrat avtorica Mateja Bučar usmerjala po zebrah cestnih križišč mestnega jedra Murske Sobote skupaj z ekipo plesalcev: Dušan Teropšič, Manca Krnel, Nataša Kos Križmančič, Kaja Valenti.

Krajša predstava, performans Vaše visokosti avtorjev Marte Navaridas in Alexandra Deutingerja (A) se izkaže kot izčiščena in duhovito zastavljena odrska predstavitev govora ameriškega predsednika Obame ob sprejemu Nobelove nagrade za mir leta 2009. Marta Navaridas v zadnji vrsti gledališča igra vlogo gibalne šepetalke in moderatorke (gledalci so pač morali vrteti glave naprej in nazaj ali pa slediti njeni senci na stranskem zidu), medtem ko Alexander Deutinger v zanesenem govoru (čista angleščina) na odru in v hipnem plesu predvaja umišljeno rekonstrukcijo govora ter ukazuje na absurdnost določenih vsebin, ki logično peljejo v nove vojne.
Festival sodobnega plesa je namenjen tudi mladim generacijam plesalcev, ki so se predstavili s svojimi avtorskimi in nagrajenimi plesnimi miniaturami v organizaciji JSKD in mednarodnega tekmovanja mladih ustvarjalcev OPUS 1. Občinstvo so navdušili s svojimi tematskim domislicami, mladostno prisrčnostjo in kakovostjo plesne izvedbe. 

Zadnji dan je stekla tudi predstavitev plesnih šol, ki so poskrbele za umetniško plesno vzdušje in mladostni utrip. Nastopili so izbranci Umetniške gimnazije za sodobni ples iz Ljubljane in srednje šole za sodobni ples Ane Maletić iz Zagreba.
In ravno ko bi se morali na odprtem odru predstaviti še udeleženci štiridnevne plesne delavnice Fusion pod vodstvom Mickaela Marsoa Rivierea, se je vlil dež, predstavitev pa je stekla malce pozneje v preddverju gledališča. Gledalci v bližnjih  "kafičih" pa so bili deležni še ne videne improvizacije na pol golih akterjev, mladih plesnih uživačev, ki so drseli, se preobračali in zaganjali po spolzki ter mokri površini odprtega odra, medtem ko jih dodobra spiral  dež.
Planirana improvizacija DCL pa je stekla ob samem zaključku festivala s plesalci: Katja Legin (SI), Pawel Dudus (PL), Anna Gulyás (HU), Thomas Goodwin (GB).

V popoldanskih urah so se vrtele še projekcije kratkega video plesa: Sussana Wallin (UK): Nočna vadba; video-ples koreografinje Irme Omerzu in režiserja Gorana  Rukavine (CRO): Trisolistke. Dopoldanski čas je bil zapolnjen s plesnimi delavnicami v organizaciji JSKD/Plesni izziv.
Festival 6.Front@ je gotovo zadovoljil širok razpon plesnih želja in potreb, saj se je ples dogajal skozi ves dan vse do poznih ur. No, kljub natrpanemu programu pa se je nekaterim le uspelo hladiti v velikem bazenu obkroženim z zelenilom bližnjega parka, kopanje pa se je  tiste vroče dni res prileglo.

View Gallery 11 Photos