Pogovor s Sandro Anais, prvo certificirano arhetipsko svetovalko pri nas
Pozdravljena, Sandra. Bom napisala kar znova na portalu Parade plesa. Predstavila sem te skupaj s tvojim partnerjem Goranom Bogdanovskim leta 2017, a od takrat se je verjetno kar precej spremenilo. Tisto obdobje je bilo obdobje ponovne združitve Fičo baleta, danes pa se pri tebi dogajajo ogromne spremembe, ki trajajo nekako šest let, če sem prav informirana. Postala si namreč arhetipska svetovalka. Seveda nam moraš razložiti, za kaj gre?
Ja, ljudje me pogosto sprašujejo, kaj sploh so arhetipi, in mislijo, da o tem nimajo pojma … V resnici pa o arhetipih vedo veliko, saj se z njimi srečujejo na praktično vsakem koraku, morda le niso vajeni uporabljati te besede. Arhetipi so del naše skupne nezavedne kolektivne zgodbe. Beseda nezavedno namiguje na nekaj, kar nam ni dostopno, česar ne poznamo, kar ni del nas in je preveč abstraktno, da bi razumeli. V resnici pa nezavedno pomeni le, da nekaj počnete avtomatsko, na avto pilotu, ne da bi se kdaj vprašali, zakaj, kako in od kod izvirata vaše vedenje in delovanje ter kaj vpliva na to. Arhetipi so vzorci vedenja, ki so shranjeni v kolektivnem spominu, kar pomeni, da imajo neko mitološko dimenzijo in zgodovinski naboj, saj sledi in primere tega vzorca lahko najdemo v naši skupni preteklosti. Gotovo poznate vsaj nekaj arhetipov, saj se v medsebojnih odnosih in v vsakodnevnih situacijah srečujete z njimi. Npr. ko vam mama reče, zakaj morate zmeraj biti tak Upornik, je to arhetip, ki ga prepoznava v vas. Ali pa ko rečejo, tale je pa prava mala Princeska, vsi takoj vemo, za kaj gre, in znamo našteti vsaj nekaj pozitivnih in negativnih lastnosti takega načina vedenja. Arhetipi so velikokrat stereotipizirani, kar izhaja iz nepoznavanja in nevedenja, da gre v resnici za nevtralne vzorce. Vsak arhetip ima namreč pozitivne in negativne lastnosti. Leta 2013 mi je v roke po na(ključ)ju prišla knjiga Sacred Contracts (Posvečeni dogovori) avtorice Caroline Myss. Takrat sem ravno zaključila z delom pri evropskem projektu Mreža sodobnega plesa.
V ta projekt sva z Goranom vložila veliko energije, ker sva želela sodobnoplesni sceni omogočiti institucionalizacijo in s tem bolj stabilno finančno delovanje, ki bi plesnim ustvarjalcem omogočila boljše pogoje za ustvarjalnost. Ker projekt ni bil politično podprt in se institucionalizacija ni zgodila, sva bila seveda zelo razočarana. Oba sva ostala brez redne službe, sicer vesela, da sva se osvobodila dela v zagovorništvu, lobiranju, administraciji in organizaciji in da imava končno spet čas za kreacijo in ustvarjalnost, po drugi strani pa sva se znašla v izjemno ranljivi in finančno nestabilni situaciji. Iskala sva novo pot naprej. Mene je vleklo v bolj holističen pristop k plesu že prej, saj se nikoli nisem prav dobro počutila v profesionalno performativnem kontekstu. Zmeraj se mi je zdelo izjemno naporno, če so od mene zahtevali, da moram uprizarjati nekaj, kar nisem ali česar ne čutim v tistem trenutku. Zato sem se začela ukvarjati z bolj mehkimi pristopi in bolj me je začel zanimati proces (in ne produkcija) ter tehnike aktivne gibalne meditacije, kot so kundalini meditacija, derviš, cgi gong … Skratka bolj čuječ pristop h gibanju, ki te vabi v potovanje navznoter in k osebni rasti. Ko sem prebrala to knjigo, sem seveda metodo takoj preizkusila najprej na sebi. Astrologija mi je bila že od nekdaj blizu, svet simbolike in mitov me je močno privlačil, da pa je nekdo to združil še z arhetipi in čakrami − to si me ji zdelo pa nadvse fascinantno. Orisala sem svoje prvo arhetipsko kolo in seveda ob tem procesu naredila vse možne začetniške napake. Prva past, na katero sem naletela, ko sem izbirala iz seznama opisanih arhetipov, je bila, da sem najprej izbrala arhetipe, ki so me privlačili in so − kot temu pravim − v kategoriji ‘wanna be’ arhetipov, nekaj, kar si želimo biti in postati ali kar v resnici občudujemo pri drugih ljudeh. Npr. izbrala sem arhetip zdravilke, ker so mi alternativni pristopi k zdravljenji blizu in ker ljudi, ki se ukvarjajo z alternativno medicino, izjemno občudujem in spoštujem. Tudi drugi ljudje so mi velikokrat rekli, da imam zdravilne sposobnosti, da so moji plesni treningi zdravilni. Izkazalo pa se je, da nisem zdravilka. Zdravilni efekt se pri nekaterih udeležencih mojih delavnic sicer sproži sam po sebi, po končani izkušnji, skozi katero vodim ljudi, kar je normalno, saj so v telesu shranjeni spomini, čustva in energetske blokade, ki se z gibanjem sprostijo. Ni pa moj prvotni namen in cilj delavnic, da zdravim čustvene poškodbe. Gre bolj za zagotavljanje in ustvarjanje varnega prostora, kjer se ljudje lahko avtentično in globoko izrazijo skozi gibanje in ples. Skozi intenzivno samopreizpraševanje in pisanje dnevnika se je nato izkazalo, da sem v resnici strastna raziskovalka, umetnica in dobra mentorica. In ta kombinacija arhetipov mi služi tako, da ljudi lahko vodim skozi izrazno umetniško izkušnjo, obenem pa podam znanje na igriv način, ki ljudi spodbuja k samoizpraševanju in samoiniciativnem raziskovanju sebe. Udeležence torej spodbujam k svobodnemu izražanju lastne imaginacije skozi gibanje in ples, kar jih vodi k simboličnim in intuitivnim uvidom, ki jih potem ubesedimo prek pogovora. Zato sama sebi pravim, da sem bolj facilitator kot pa učitelj. Ker ne učim zares, slepo po knjigi ali neki utečeni metodi. Veliko se prepuščam intuiciji, improvizaciji. Seveda imam orodja in vem, kaj je namen vsake vaje, a vkljub temu vam pustim prostor, da se zaslišite, začutite, izrazite in sami poiščete najboljše načine za vašo samouresničitev. Arhetipe lahko razumemo in si jih razlagamo s svojim umom (levo polovico možganov). Uporabimo svojo logiko in linearno razmišljanje. Raziskovanje arhetipov skozi gibanje pa aktivira tudi desno hemisfero možganov, ki okrepi senzorične občutke in kinestetično dinamiko, po domače povedano − izostri se čutenje arhetipov na imaginarni ravni, ravni domišljijsko intuicijskega dojemanja, ter vas spravi v ritem in pretočnost. Svet začnete dojemati na bolj fluiden način. Desni možgani so ritmični. Ples je ritem. Srčni utrip je ritem. Glasba ima ritem.Tako ima tudi vsak arhetip svoj določen ritem, interval, sekvenco in vibracijo, ki ste jo skozi ta program povabljeni izraziti. Prepoznavanje arhetipov pa od vas zahteva nenehno budnost in pozornost, gre za neke vrste trening samoopazovanja. Ko utelešamo arhetipe, nekako razrešujemo zapletene in težavne značilnosti naše narave. Ko plešemo svoje arhetipe, prepoznamo svoje slabosti, navade in avtomatizirane gibe. Na ta način jih bolje razumemo in lažje krmarimo skozi njihovo dinamiko, ko se soočamo s težavami predvsem v odnosih ali ko se soočamo z lastnimi notranjimi konflikti. Caroline Myss vas v iskanje vaših osebnih arhetipov popelje na ravni intelekta, pogovora, analize sanj, jaz pa njeno metodo nadgradim in vam ponudim še izkušnjo prek gibanja.
In kdo je Caroline Myss? Petkratna avtorica uspešnic New York Timesa in mednarodno priznana govornica na področju razvoja človeške zavesti, energetske medicine in znanosti o medicinski intuiciji. Leta 2003 je ustanovila svoj izobraževalni inštitut CMED (Caroline Myss Education), ki ponuja holistične programe, namenjene osebnemu razvoju. Med njimi je tudi študij o arhetipih, ki ga je Caroline razvila, ko je več kot 25 let strastno sledila svojemu zanimanju za jezik simbolov in mitov ter skupaj z nevrokirurgom Normanom Shealyjem izvedla raziskave, ki so ji omogočile, da je orisala posameznikove “svete dogovore − Sacred Contracts” − 12 arhetipskih vzorcev, ki v mitskem jeziku odražajo sporazume, ki jih je naša duša sklenila že pred našim rojstvom. Letos sem po dvoletnem ‘online’ študiju opravila tudi certifikat pri CMED in sem tako še uradno postala usposobljena arhetipska svetovalka, sicer pa se že zadnjih šest let posvečam arhetipom v teoriji in praksi. Najprej sem metodo preizkusila na sebi. Eksperimentirala pa sem tudi z različnimi skupinami ljudi: profesionalnimi plesalci, koreografi, igralci, umetniki vseh vrst, duhovnimi iskalci, gibalnimi terapevti, psihologi in ljubitelji gibanja. Iz teh procesov sem ustvarila več plesnih predstav in vodila številne delavnice pri nas in po svetu.
Komu je ta proces namenjen in kaj z njim dosežemo?
Proces iskanja osebnih arhetipov ponujam skozi program Arhetipsko kolo. Gre za osemmesečno potovanje vase, kjer vas vodim v iskanje vaših osebnih arhetipov − konsistentnih vzorcev vedenja, ki so z vami že od otroštva. Program omogoča pridobivanje globokih uvidov v to, kar resnično ste, in vas vodi v iskanje 12 osebnih arhetipov. Poteka v skupini (ne več kot 15 udeležencev), enkrat tedensko po tri ure in zajema gibanje, ples, igro, pisanje dnevnika, zapisovanje sanj in predavanja. V osemmesečnem raziskovanju udeleženci najprej spoznajo osnovne preživetvene arhetipe, ki so univerzalni in lastni ljudem po vsem svetu. To so pogajalka, saboter, žrtev in otrok. Ti arhetipi predstavljajo steber naše kolektivne psihe in nam pomagajo ozavestiti situacije, v katerih potrebujemo več moči. Poleg teh štirih arhetipov udeleženci najdejo še osem osebnih arhetipov. Skupaj sklenejo krog 12 arhetipov, ki jih po metodi Caroline Myss umestimo v astrološke hiše natalnega horoskopa in identificiramo vaše svete pogodbe (Sacred Contracts). Program zajema tudi ‘preplesavanje arhetipov v astroloških hišah’, ki udeležencem omogoča prejemanje globljih uvidov in interpretacij s pomočjo simbolov ter razumevanje njihovega življenja na globlji duhovni ravni. V prvi vrsti je program namenjen zagretim, vnetim in entuziazstičnim samoraziskovalcem in iskalcem, prav tako pa gibalcem, plesalcem, ustvarjalcem in diletantom vseh vrst, ki jih zanima osebna rast. Potem vsem, ki so pri svojem delu zelo kreativni, interdisciplinarni in ki radi povezujejo različna področja med sabo, npr. kreativnim podjetnikom. Program je gotovo zanimiv tudi za plesne mentorje, alternativne terapevte in vodje različnih delavnic od joge, pilatesa, ženskih krogov, ritualnih obredov … skratka vse, ki bi radi svojo prakso obogatili z novo metodo, pristopom in drugačnim pogledom. Program je prilagojen vsem zahtevnostnim stopnjam in starostnim skupinam od 18 do 60 let in dostopen tudi tistim, ki zgolj radi plešejo in iščejo v plesu bolj sproščen in avtentičen izraz. Predvsem vabljeni tisti plesalci in gibalci, ki ste že naveličani učenja koreografij in ujetosti v strukturo in bi se radi osvobodili teh okovov ter našli nove gibalne izraze, improvizacijska orodja in globlji smisel izražanja v plesu ter se sprašujete, zakaj sploh plešete. Navsezadnje pa vabljeni, tudi če iščete le več jasnosti v svojem notranjem dialogu in se želite samorealizirati z izražanjem prek dinamike arhetipov, glasbe in plesa. Za udeležbo v programu ne potrebujete predhodnih plesnih izkušenj ali poznavanja arhetipov, saj so delavnice izvajane tako, da jim lahko sledi prav vsako telo.
Je čas, v katerem živimo, res tako hektičen, da je kar nuja posegati po takšnih znanjih?
Ne vem, če je nujno posegati po takih znanjih, se mi pa zdi, da veliko ljudi išče globlji stik s sabo in si želi pristnejše odnose ter razumevanje svojega življenja. Danes se moramo zavestno organizirati, da sploh lahko ustvarimo tak varen prostor, kjer je globoko in avtentično samoizražanje in samoraziskovanje možno, kar je bilo v starih civilizacijah del vsakdanjika v skupnosti.
Kje boš izvajala prakso in kako bo to videti? Seveda nas zanima tudi finančna plat.
Program se začne 3. marca in poteka vsak torek od 18.00 do 21.00 v prelepem mansardnem studiu, v najvišjem nadstropju Waldorfske šole v Ljubljani. Sestavljen je iz dveh ciklov: prvi cikel (marec−julij 2020): sklop 36 delavnic, v katerih raziščemo in preplešemo različne družine arhetipov; ta del programa je odprt za vse; in drugi cikel (september 2020−januar 2021): sklop 18 delavnic, ki je namenjen samo zaprti skupini tistih, ki se odločijo za celoten program, zajema analizo in osebno interpretacijo in svojo pot. Več o programu najdete na spletni strani: https://www.archetype-motion.com/slo/arhetipsko-kolo. Cenik je odvisen od števila ciklov in števila delavnic. Cena osemmesečnega programa je 759 evrov, polovica programa 380 evrov, izbor štirih tematskih delavnic iz prvega cikla pa 95 evrov.
A kljub temu te moram vprašati, kako se aktivna plesalka ‘odloči’, da nekako zapusti performativne odre in se posveti drugačnemu plesu?
Nikoli nisem bila zares vpeta v ‘established produkcijo in performing’ v tem institucionalnem smislu, ki ga poznamo pri nas in na zahodu. Tako da nisem bila na tem področju tako aktivna, kot morda deluje. Nikoli tudi nisem bila del nobenega plesnega ansambla (no, razen Plesni projekt 2 davnega xx leta, ko sem še kot najstnica plesala s Kristino de Ventus in Sinišo Bukincem). Pa tudi samostojnih avtorskih projektov v produkciji se nisem ravno lotevala na redni bazi. Sem pa veliko nastopala na ‘site-specific’ lokacijah in v okviru raznih umetniških rezidenc ter občasno na kakih festivalih ali v okviru interdisciplinarno-raziskovanih projektov. Zelo rada sem se nekaj časa ukvarjala tudi z montiranjem kratkih videov, ker me je ta proces spominjal na koreografiranje, ki sem ga bila vajena še iz Kazine, kjer sem v rosnih letih preplesala kar nekaj let. Od nekdaj sem bila bolj strastna raziskovalka različnih gibalnih metod, tehnik, pristopov … Zanimal me je ples v izobraževalnem pomenu ter kot medij samoizražanja ter njegov razvoj v pomenu potencialov, ki jih ima še za druga življenjska področja. Moje metode poučevanja so torej sinteza čuječih gibalnih pristopov in plesnih tehnik, od modernega in sodobnega plesa do kontaktne in gledališke improvizacije, poleg tega sem tudi certificirana učiteljica Dance Alchemy.
Všeč mi je bil tvoj zapis v zadnjem najinem intervjuju: “/…/ kot plesna ustvarjalka sem se najbolje počutila v Londonu, saj je pri nas še vedno prva stvar, na katero pomisli povprečen Slovenec, ‘slačibar’ ali ‘go-go dance’, medtem ko so me Angleži vljudno povpraševali: What kind of dance path do you follow? Kar pove veliko o duhovni in kulturni dimenziji našega naroda.” Še vedno tako razmišljaš ali meniš, da smo se kljub vsemu malo spremenili glede na poplavo plesa, ki jo imamo pri nas?
A sem takrat to rekla? (Smeh) Ja, res se je v zadnjih letih to zelo spremenilo in je tudi Slovenija postala preplavljena s plesnimi in ‘body-mind’ programi. Veliko ljudi potuje in se izobražuje in ob vrnitvi v Slovenijo tako širi svoje znanje. To je zelo lepo in izjemen dosežek. In tudi širša javnost je že bolj seznanjena z duhovno in kulturno širino, ki jo v naš prostor prinašajo različni plesni ustvarjalci. Je pa veliko tudi ‘ad-hoc’ strastnih ponudnikov plesnih tečajev, ki nimajo veliko znanja, a so energični in prepričljivi entuziasti, ki znajo k sebi pritegniti množico. Žal pa imajo za sabo le kak vikend tečaj ali zgolj teden izobraževanja in posvečanja praksi … Takim jaz ne bi ravno zaupala.
Ne vem, če še vedno spremljaš intenzivno dogajanje na naši plesni sceni ali pač. Kaj meniš, kje smo danes? Nazadnje sta odgovorila z Goranom, “da so plesalci nekako zagrenjeni“, ampak saj to je nekakšna slovenska mantra, se mi zdi.
Žal ne utegnem spremljati naše plesne scene, ker imam precej velike družinske obveznosti, dva najstnika in leto in pol starega malčka. Že sama logistika mi pobere veliko časa. Poleg tega je bil zdaj dvoletni študij arhetipov zelo intenziven in sem bila pogosto zatopljena v arhetip Puščavnika, da sem sploh lahko vse te procese absorbirala in transformirala nekatere dele lastne osebnosti. Takrat, ko sva to izjavila, sva bila z Goranom predvsem precej vpeta v sodobno plesno sceno, ki pa je zdaj najbrž že zelo spremenjena in osvežena z novim valom plesalcev. Za druga plesna področja pa raje ne bi ničesar govorila, ker ne spremljam in nisem dovolj informirana. Se mi pa zdi, da veliko ljudi pleše, jogira ali giba na kak drug način, in to je res fantastično!
Ampak vsi trdimo, da če plešeš, si srečen, zadovoljen človek, ples osvobaja, ples sprošča. Torej kaj ples zares počne z nami?
Ples naj nas navdihuje, naj nam razpre krila in obenem naj nam nudi varno zatočišče za vrnitev k sebi in ponovno zaupanje v inteligenco lastnega telesa, ki je naš tempelj, ki ga moramo častiti in negovati. Plešem, da se zbudim, da izrazim strasti, da izrazim, česar besede ne morejo, da sprostim čustva. Ena od prednosti plesa je gotovo povečan občutek vitalnosti − prebujene in obnovljene življenjske energije. Študije so pokazale, da ples lahko izboljša razpoloženje in umili depresijo ter okrepi samopodobo in pozitivne občutke glede samega sebe. Plesne oblike in strukture lahko uporabimo na način, ki preobraža in sprošča napetosti ter vam pomaga pri udobnem počutju v lastni koži. Ples je gibanje, gibanje pa je v bistvu proces nenehnih sprememb. Če se gibljemo s celotnim telesom, z ali proti gravitaciji, se naučimo popuščati in se upirati, čutiti svojo moč in občutiti svojo ranljivost, preizkušati nove oblike delovanja in vedenja. Plesno gibanje lahko pomaga pri prizemljevanju, zaznavanju telesne energije ter pri ozaveščanju diha, ki preusmerja pozornost na lastne potrebe in pomaga pri obvladovanju in ravnanju negativno čustveno nabitih reakcij. Kot plesalci vemo, da ples in ritmično gibanje z drugimi ljudmi ustvarja močan občutek združenosti in enotnosti, ki pomaga spremeniti negativne izkušnje v zdravljenje.
Hvala za pogovor in srečno na novi svetovalni poti.
