Festival Platforma praznuje petnajsti rojstni dan; odvijal se bo med 31. avgustom in 3. septembrom v Mariboru. Pogovor z umetniško direktorico festivala Mojco Kasjak
Pozdravljena Mojca. Ob letu osorej je pred vrati Platforma − festival sodobnega plesa, ki letos praznuje, ne sicer v tej obliki, a kljub temu petnajst let delovanja. Se spominjaš začetkov in kako se je festival razvil od prve do 15 edicije?
Seveda. Platforma sodobnega plesa je leta 2007 nastala iz potreb plesne scene z namenom profesionalizacije, mreženja, povezav in sodelovanja v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru. Bila je del Evropske prestolnice kulture (2012), del EU projekta Modul-dance (2010−2014). Do zdaj je ponudila predstavitve 211 avtorjev, 383 izvajalcev in več kot 190 javnih dogodkov, plesnih predstav, strokovnih razprav in konferenc, umetniških laboratorijev ter prikazov številnih umetniških projektov. Zato je čas za praznovanje.
Na kaj si bila pozorna, ko si oblikovala letošnji program?
Na temo sobivanja. Kako lahko in zmoremo sobivati. Preizpraševanje človeka o svoji biti, eksistenci je že od nekdaj filozofska paradigma. Sedanji časi, ki so polni omejitev in številnih drugih ukrepov, predstavljajo v kontekstu bivanja velik izziv. Znotraj teh pogojev je umetnost bivanja in sobivanja zelo aktualna tema, saj odpira mnoga vprašanja. Kako razumeti in interpretirati telo v plesni umetnosti v kontekstu sobivanja? S katere perspektive sodobni plesni ustvarjalci preučujejo družbene, kulturne in politične konstrukcije sobivajočega telesa, ki se na letošnji Platformi sodobnega plesa predstavljajo z izbranimi koncepti? Umetnost sobivanja je način, kako se srečujemo, da znamo in zmoremo živeti drug ob drugem s svojo raznolikostjo in ohranjati svojo osebnost. Takšno sobivanje pomeni nenehno rast in vedno nove izzive, ki pa naj bi nas bogatili in ne bremenili.
Festivalov v avgustu kar mrgoli. Poleg Platforme so tu še Mladi levi, pa Front@, pa napoveduje se kmalu Gibanica. Nagovori naše bralce, kaj je tisto, kar je najpomembneje na vašem festivalu in kaj vse si lahko ogledajo ter kako lahko sodelujejo?
Vsak od navedenih festivalov ima svojo specifično programsko ponudbo, kar se mi zdi super. Se dogaja. Letos je v okviru Platforme poudarek na presečišču s Poletnim lutkovnim pristanom in plesno lutkovno predstavo za odrasle španskega umetnika Thomasa Noona. Povabili smo kubansko špansko skupino La Macana, kjer v izrazito fizično plesnem teatru nastopata oče in sin, Alexis in Paulo Fernández, in s svojim pristnim odnosom vzpostavljata eno od najiskrenejših, a tudi zapletenih oblik sobivanja. Plesne predstave, ki so letos na programu, tematizirajo odnose. Tiste odnose, ki so temelj bivanja, ne samo v umetnosti. Odnos s samim seboj, odnos očeta in sina, ki nastavljata občinstvu zrcalo, subtilnost zvoka in telesa, ki harmonizira improvizacijske prostore, prostore trenutka. Nenehno spreminjajoče je tisto, kar je neuničljivo. Kot kamen, ki je lahko vizualno-zvočna sinergija in ima moč ter ni zgolj materija. Čeprav lahko teža kamna simbolizira težo življenja, je odlaganje bremen z vnosom ironije in humorja razbijanje enoplastnega razumevanja, ki gledalca zmeraj pelje v lahkotnejše stanje ali padanje v ljubezen. Oboje je koristno. In lepo je, kadar to delimo drug z drugim, v živo. Izkustveno. Zato plešite, izplešite svoje življenje. Festival zaključujemo s plesnim filmom MOVE! DANCE YOUR LIFE! v sodelovanju z DOCUDOC. Posebnost letošnjega festivala bodo tudi pogovori z ustvarjalci.
Vsa tri prizorišča, ki si jih izbrala − Minoriti, Lutkovno gledališče, Vetrinjski dvorec – so preverjeni plesni odri. Imajo vsi nekakšen plesni pečat, in kako si se odločila, da bo neka predstava ravno tam?
Lutkovno gledališče Maribor je naš koproducent že od leta 2014, Narodni dom Maribor pa že od vsega začetka. Predstave umeščam premišljeno in po občutku. Tudi letos gostimo mednarodno uveljavljene umetnike in umetnice. Iz Španije prihajajo Thomas Noone in kubansko španska skupina La Macana, iz Hrvaške Petra Hrašćanec s svojo ekipo, lanska izbranka 27 projektov mreže Pan-Adria. Iz Avstrije gostimo indijskega umetnika Jaskarana Ananda, prav tako pa se zmeraj predstavijo domači ustvarjalci: Ana Romih, April Veselko, Maja Lamovšek, Vasko Atanasovski, Alja Petric, Beno Novak idr.
Na plesnem Lentu, konec junija, sem bila znova razočarana nad nezanimanjem občinstva, zasledila sem minimalno število plesalcev, ki so si prišli ogledat plesna kolege na sicer odličnih predstavah. Kako boš ti pridobila občinstvo, kako boš nagovorila ljudi, da si pridejo pogledat izbrane predstave saj brez občinstva ni predstave, po moje?
Lanska Platforma je bila odlično obiskana. Tudi letošnje junijske predfestivalske dogodke (Maria Keck & Tomaž Pačnik, Tanja Zgonc), ki smo jih izpeljali v okviru 56. Borštnikovega srečanja, je občinstvo zelo lepo sprejelo in z zanimanjem. Uporabljamo osebna povabila, medijske adreme, partnerske oblike sodelovanja v obliki mreženja in družbena omrežja.
Obdobje korone je čas, ko smo nekako bili prisiljeni, da delujemo drugače od tega, kot smo navajeni. Kaj je pri tebi povzročilo največjo spremembo?
Največja sprememba je to, da se učim sprejemati spremembe veliko hitreje kot prej. Življenje je največji učitelj.
Kako načrtuješ življenje plesne ustvarjalke naprej?
Trenutno zaključujem projekt Poslovne Art Keativne Terapije. Še vedno delujem kot plesna pedagoginja in koreografinja, ki dela z mladimi na področju kulturno umetnostne vzgoje. Sem tudi državna selektorica za ples pri JSKD. Razvijam terapevtske pristope z umetnostjo, kjer bom drugo leto končala magistrski študij Pomoč z umetnostjo. Hkrati pa si želim delati z ljudmi izkustveno, saj je to najbolj pristno in avtentično. Omogoča izraznost in čutnost, ki jo ljudje nujno potrebujemo.
Hvala in se vidimo kmalu! Natančen program festivala pa najdete na povezavi http://www.festivalplatforma.si
