Pozdravljena, Maja Pucelj in Peter Fileš. Pravzaprav niti ne vem, kako naj vaju predstavim. Kot profesionalna plesalca športnega plesa, ki sta se usmerila v performativno dejavnost? Kako bi se vidva predstavila našim bralcem in bralkam. Kdo sta in kam sta namenjena?
Peter & Maja: Pozdravljena, Barbra. Res je, kot si povedala, sva profesionalna plesalca športnega plesa in sva se usmerila v performativno dejavnost oziroma naju je tja peljala najina pot. Oba zelo rada nastopava in uživava na odru že od malega. Skupaj pleševa že 24 let in sva vsa leta tekmovala za Plesni klub Bolero. Zelo performativen pa je naš ples v paru sam po sebi, tudi zato smo pari iz Plesnega kluba Bolero ogromno nastopali vsa leta že v mladosti; v oddajah na televiziji, na prireditvah, plesih in raznih dogodkih. Tam so nam omogočali poleg strogo športno tekmovalnega treninga plesa tudi ogromno najrazličnejših plesnih nastopov, kjer sva nabirala izkušnje nastopanja pred občinstvom, kot tudi pred kamerami na televiziji. Kot tekmovalni plesni par sva bila zelo uspešna doma in v tujini. Vsa leta sva bila člana državne reprezentance ter uspešno predstavljala Slovenijo tudi na mednarodnih prvenstvih (Anglija, Italija, Nemčija, Avstrija, Danska, Belgija, Španija, Francija, Madžarska, Češka, Hrvaška, Srbija, Bosna). Zadnja leta sva trenirala v Plesnem klubu Urška, kjer sta bili najini glavni trenerki Nataša Ambrož in Barbara Nagode Ambrož, ki sta v veliki meri vplivali in prispevali k najini nadaljnji plesni poti. Najino tekmovalno plesno pot pa morda nisva še zares dokončno končala, saj imava še željo po tekmovanjih in upava, da jo bova tudi kmalu udejanjila. Verjameva v to in delava močno v to smer, predvsem pa si ustvarjava pogoje za redni trening, ki je osnova za ohranjanje plesne kondicije, predvsem pa za ponovni tekmovalni podvig.
Peter & Maja: Ah, nič posebnega nisva na ‘off’, edino, da sem se odklopil od telefona za nekaj časa. Za plesalca je res ‘off’ edino takrat, ko zboli. Ko si plesalec in živiš ples, razmišljaš o gibu in svoj plesni instrument imaš vedno s sabo. Težko rečeva, da je plesalec kdajkoli na ‘off’. Ko si vzameš pavzo ali nek oddih in sprostitev, je to vse dobro za telo, in plesalec mora ves čas skrbeti za svoje telo, za prehrano, za trening in počitek ter sprostitev in regeneracijo.
Na plesni sceni sta že dolgo. Hm, 24 let ni kratko obdobje ali pač? Se vama to zdi veliko ali malo?
Peter & Maja: Je že kar lepa doba to, ja, sliši se ogromno, pa vendar če živiš življenje plesalca/performerja, se stvari odvijajo zelo dinamično, kar seveda pomeni, da je minilo teh najinih skupnih 24 let, kot bi švignil. Vendar po vseh letih se nama izzivi še kar vrstijo, tako da se zdi, kot da sva komaj dobro začela. Pri plesu je tako kot v življenju, vsak dan je nov dan ter priložnost za nov začetek in napredek.
Kako je ples postal najprej vajin hobi in zakaj poklic?
Peter: Kot otrok sem bil zelo živahen in starši so me vpisali v vse mogoče športe, tudi v plesno šolo pri osmih letih, kjer so me potem usmerili v standardne in latinskoameriške plese. Ples je bil moj hobi morda samo nekaj prvih let, ko sem vzporedno treniral tudi druge športe (atletika, biatlon, košarka). Vendar je bil ples vedno bolj na prvem mestu zaradi vse dinamike, ki jo združuje; nastopi, glasba, druženje in lepa dekleta. Ko so se začela resna plesna tekmovanja se je pa moje zanimanje usmerilo samo v športni ples. Ples je postal moj poklic spontano skozi proces.
Maja: Plešem, že odkar vem zase, zaključeno imam nižjo baletno šolo, kjer sem dobila osnove giba. Potem sem obiskovala Plesno šolo Bolero in po plesni diplomi smo imeli možnost izbirati med različnimi zvrstmi plesa − za nas so nastopili plesalci različnih zvrsti in mene so plesalci ST in LA zelo navdušili (med njimi je plesal tudi Peter s svojo plesalko in tudi preostali plesalci, s katerimi smo delili plesno mladost) in z lahkoto sem se odločila za to zvrst. Moja mami pa je zaslužna za to, da sem se potem po poletnih počitnicah spet vrnila na resne treninge in ‘padla notri’. Najina plesna pot s Petrom se je začela zelo uspešno, saj sva že na prvem skupnem tekmovanju zmagala v standardnih plesih. Vsa leta sva bila člana državne reprezentance in zelo resno sem pristopala k treningom in tekmovanjem. Vzljubila sem športni ples, in tudi ko sem se odločala za študij, sem imela za svojo prioriteto še vedno ples. Verjetno sem že takrat slišala klic, ki me je poklical v ples. V plesu se ves čas raziskuješ, se ustvarjaš na novo in živiš trenutke v sebi. To sta tisti čar in magija, zaradi katerih me kliče ples.
Peter & Maja: Midva sva res nastopila po najrazličnejših odrih in plesnih podijih poleg našega tekmovalnega plesnega parketa, kjer se najlepše lahko zapleše. Vedno sva zelo uživala na nastopih in zadnja leta v Boleru sva kot edini njihov par nastopala zelo veliko na prireditvah in si pridobila ogromno izkušenj, prav tako pa so se ponudbe za nastope kar vrstile in vrstile. Nastopala sva že na mnogo krajih, v prelepih dvoranah, v kulturnih domovih, v hotelih; na prireditvah, zabavah, odprla sva mnogo dogodkov, gala plesov, podelitev diplom, podelitev priznanj, v plesnih predstavah, na koncertih; sodelujeva s številnimi glasbeniki in nastopava tudi v glasbenih videospotih in na dobrodelnih koncertih. S svojim plesom sva popestriva tudi zasebne zabave, večinoma so to okrogle obletnice, kjer pripleševa kot presenečenje, in če je želja, tudi zapleševa s slavljenci. Plesala sva tudi v reklamah.
Nista samo plesalca, sta tudi pedagoga. Koga in kaj poučujeta?
Peter & Maja: Že kar zgodaj sva začela poučevati. Eno plesno sezono sva delovala kot trenerja mladih tekmovalcev v Plesnem klubu Urška Novo mesto. Peter je pripravil kar nekaj plesalk na vaditeljski in učiteljski izpit pri PZS. Velikokrat sva bila gosta učitelja na plesnih vikendih Plesnega Vala iz Celja, kjer sva delila svoje plesno znanje in izkušnje s plesalci družabnega plesa. Nekaj let sva vodila Plesni Center Jenko in v sodelovanju s Pionirskim domom štiri sezone vodila plese v Festivalni dvorani, kjer sva spoznavala dinamiko družabnega plesa.V PC Jenko še vedno delujeva, saj se že vrsto let plesno družimo s seniorsko skupino. Učila sva tudi v Plesni šoli Fredi, kjer sva poučevala tekmovalni ples in preostale plesne dejavnosti. Delujeva tudi v krajevni skupnosti Dravlje v Ljubljani, kjer v okviru Društva Kvas izvajamo plesna druženja ter promoviramo ples v paru kot način aktivnega in kulturnega sobivanja, polnega veselja. Plesno se družimo s starejšimi občani, ki s plesom ohranjajo vitalnost. Predvsem pa poudarjava vzravnano držo telesa, enakomerno in zavestno dihanje ob gibanju ter zavesten kontakt med dvema telesoma v paru. V svoje delovanje vedno bolj vključujeva tudi različne tehnike in dihalne ter gibalne vaje; in tudi reiki, ki ga oba prakticirava ter se zdaj pripravljava na mojstrski izpit.
Se je poučevanje plesa skozi čas zelo spremenilo ali niti ne?
Peter & Maja: Gotovo se je, saj z izkušnjami pridobivaš samozavest in razvijaš svoj pristop k učenju plesa v paru. Poleg tega sva se lani izobraževala v Italiji, v plesnem studiu − podružnici največje franšizne plesne šole na svetu, Arthur Murray, kjer sva se učila njihovega pristopa k poučevanju družabnega plesa in plesa v paru. Z novimi izkušnjami in informacijami, ki sva jih pridobila tam, se je pristop gotovo spremenil.
Kje nabirata nova plesna znanja?
Peter & Maja: Še vedno trenirava, živiva ples in vzdržujeva plesno kondicijo ter se pripravljava na nadaljnje nastope. Raziskovala sva tudi druge plesne sloge; flamenko in pa argentinski tango ter oba sloga vzljubila in vzela za svoja. Želiva si še nastopiti tudi na tekmovanjih, zato hodiva po plesno znanje k Miši Cigoju, svojemu sorojaku, ki naju uči novega sloga in posreduje plesne novosti ter pomaga pri tekmovalnih koreografijah. Obiskujeva tudi ST- in LA-licenčne seminarje v organizaciji Nataše Ambrož in PZS, na katerih tudi vedno nabereva novih znanj. Lani sva v studiu Arthur Murray raziskovala tudi plesni slog american smooth, ki nama je postal zelo blizu in ga vključujeva v svoje plesne šove. Ta plesni slog, ki je v zadnjih letih postal tudi tekmovalna disciplina na prestižnem plesnem festivalu Blackpool, nama je omenjal že prej najin plesni prijatelj Domen Krapež (aktualni svetovni prvak v profesionalnem standardnem šov plesu), za katerega lahko rečeva, da nama je v veliko podporo ter nama pomaga pri najini plesni poti in naju uspešno navdušuje za nadaljnje izpopolnjevanje in ustvarjanje.
S tekmovanjem se že nekaj časa ne ukvarjata več, poznata pa vse naše plesalce, ki so žal v tem trenutku nekje na repu lestvic. OK, izvzamemo plesalce plesne zveze WDC, ki so pri vrhu. Zakaj menita, da je prišlo do takšne kakovostne krize pri naših WDSF-plesalcih?
Peter & Maja: Naš ples v paru je zahtevna disciplina in je nekakšna klasika, ki zahteva leta vztrajnega treninga, vrsto odpovedovanj, predanosti in tudi veliko osebne rasti ter konstantno učenje, prilagajanje in usklajevanje med partnerjema. Potrebno je dobro trenersko vodstvo in tudi podpora staršev plesalcev. Takšna pot je polna izzivov, neuspehov, padcev, pa vendar obeta vztrajni vzpon za tiste, ki vztrajajo, in tiste, ki trenirajo, pilijo in preprosto v tem uživajo ter nikoli ne odnehajo. Tako kot naši najuspešnejši pari WDC-plesne zveze, ki jih močno občudujeva in se jim globoko priklanjava. Ni preprosto, zelo vztrajen je treba biti, da priplešeš na takšen vrh kot oni. In ni preprosto govoriti, zakaj je kriza pri naših WDSF- plesalcih. V Sloveniji že nekaj let ni več množice mladih plesalcev športnega plesa, iz katere bi bilo možno ter lažje vzgojiti tako kakovostne pare, kot smo jih imeli včasih in kot sva jih imela midva za vzor. Do ‘krize’, meniva, da je prišlo, ker imamo že vrsto let premalo plesalcev športnega plesa in zato ni prave konkurence ter posledično premalo tekem v Sloveniji, kjer bi se pilili in nabirali izkušnje, kot smo jih imeli mi v svoji mladosti. Vendar meniva, da se zdaj obeta veliko mladih plesalcev, saj se je tudi popularnost povečala in je več zanimanja, tudi zaradi televizijskega šova Zvezde plešejo.
Vama je kdaj žal, da sta zapustila tekmovanja in zakaj sta nehala tekmovati?
Peter & Maja: Ja, gotovo nama je malo žal, da sva zapustila tekmovanja, vendar za tekmovanja potrebuješ tudi finance, ki pa jih nisva imela toliko, da bi si privoščila treninge in potovanja, potrebna za nastop na tekmah. Na kratko bi lahko rekla, da se je zato najina tekmovalna pot končala, vendar naju je tudi pot peljala že zadnja leta tekmovalnih let v smeri, stran od tekmovalnega načina treninga ter aktivnega plesanja in tekmovalne naravnosti. Zadnja leta najine tekmovalne kariere sva bila namreč tudi demonstratorja osnovne tehnike standardnih plesov na predavanjih Nataše Ambrož na mednarodnih IDSF-kongresih za sodnike in trenerje po Evropi. Imeli smo izjemno lepo nekajletno obdobje, ko smo se temeljito ukvarjali s popolno perfekcijo izvedbe osnovnih standardnih tekmovalnih figur. Vzljubila sva tehniko in natančno izvedbo figur, prav zastrupila sva se s tehniko, natrenirala vse možne kombinacije ter variacije, in Nataši Ambrož, ki naju je ‘izpilila’ v standard ‘basicu’, sva za to globoko hvaležna. Prav tako pa sva hvaležna Barbari Nagode Ambrož, da naju je priporočila organizatorju za tekmovanje in odpravo na Madagaskar v organizaciji francoske in malgaške plesne zveze, in tja sva odšla tri leta zapovrstjo. Z odpravami smo postavljali temelje športnemu plesu na Madagaskarju. Vsako leto smo bili tam evropski plesni pari – veliko smo nastopali in promovirali športni ples ter poučevali in ob koncu tudi nastopili na mednarodnem tekmovanju. Sicer pa je bila odprava humanitarne narave, saj smo obiskovali in obdarovali tamkajšnje sirotišnice. V tistem obdobju sva bila velikokrat tudi v Franciji (tudi na otoku Reunion) na tekmovanjih in nastopih. V tistih letih so naju pogosto vabili na plesna tekmovanja tudi drugam po Evropi. Odprave na Madagaskar so nama kar spremenile pogled na svet, na življenje, nase in tudi na tekmovalni športni ples. Zadnje tekmovanje sva odplesala v Sloveniji 2009, v profesionalni zvezi IPDSC (zdaj WDSF) v standardnih plesih. Simbolično pa je ob koncu Peter pred razglasitvijo rezultatov na prvenstvu v živo odpel skladbo May Way.
Par sta tudi zasebno. Kako pa to deluje? Znata narediti ločnico med ‘privat’ in ‘profi’?
Peter & Maja: Vse je prepleteno s plesom. Ločnico med ‘privat’ in ‘profi’ je težko narediti, vendar jo včasih kar morava in sva se jo tudi naučila postaviti. Skozi leta sva se naučila reševati nesoglasja, ki jih absolutno ni bilo malo, in hraniti ter krepiti svoj odnos predvsem s pogovorom in kompromisi. Tukaj so veliko vlogo igrali tudi najini trenerji, predvsem Katja Klep, ki se je z nama veliko pogovarjala in nama bila mentor tudi psihološko. Skupaj sva osebno rasla in ves čas hkrati raste najin partnerski odnos kot soplesalca in tudi ‘privat’. Noben partnerski odnos ni samoumeven, je poln vzponov in padcev, in prava umetnost je, ko znaš ali ti uspe izravnati te vijuge in uravnotežiti odnos ter se predvsem poslušati. Tudi ko pride do spora in si sredi njega, je treba tudi odpuščati, in najbolje je, da se to počisti takoj. Drug drugemu smo velikokrat ogledalo in zavedati se je treba ob tem tudi tega, da ima vsak od nas telo polno čustev, ki privrejo na dan prav v trenutkih, ko ne načrtujemo in se nam vsem zgodi kdaj napakica.
Kako se dopolnjujeta?
Peter & Maja: Lahko bi rekla, da sva si kar podobna. Veliko sva skupaj in poleg plesa veliko skupaj tudi prepevava. Podobno gledava na svet in na življenje, dopolnjujeva se v podobnih življenjskih in kariernih ciljih ter željah. Pogosto sva eden drugemu trenerja, saj večinoma trenirava samostojno in drug drugemu postavljava izzive ter se skupaj razgledujeva in raziskujeva nove stvari. Prakticirava reiki. Po horoskopu sva oba ovna in včasih se prav po ovnovsko dopolnjujeva.
Peter & Maja: Vodilna ekipa blagovne znamke Showtime sva midva sama. Imava tudi fotografa, s katerim sodelujeva. Večjo ekipo nastopajočih pa sestaviva glede na želje naročnikov.
Kaj vaju pri plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Peter: Veseli me vsakdanji proces v plesu. Zelo rad se gibam in osrečuje me vsako novo odkritje v gibu, ki me navdaja z užitkom. Še vedno odkrivam novo in novo v plesu. Žalosti pa me že sama misel na to, da ne bi bil zmožen fizično udejanjiti plesa.
Maja: Osrečuje me sam občutek, ko plešem, ko razprem svoja krila in se prepustim telesu, da sledi glasbi. Osrečuje me tudi občutek, ko se prepustim vodstvu partnerja ter kljub temu na svoj način nadziram gibanje in subtilno vodim tudi jaz. Pri plesu v paru me navdušuje občutek dopolnjevanja med partnerjema, ko se hkrati predajaš in hkrati stojiš trdno na svojih nogah. Podobno naj bi bilo tudi v življenju. Vedno bolj se zavedam, da se telo stara, in se upiram žalosti ob opažanju tega in trmasto treniram telo, da ostaja gibčno. Pri plesalcu se nikoli ne neha trmarjenje in doseganje svoje meje ali jo celo malo presežeš, da napreduješ. In osrečuje me dejstvo, da je naš ples v paru večni ples, ki ga lahko plešeš dobesedno, dokler si vitalen.
Maja, ti se v prostem času ukvarjaš z likovno umetnostjo, oblikuješ plesna obleke. Vse, kar je povezano z estetiko, te veseli, kajne? Komu šivaš, komu rišeš?
Maja: Res je, sem tudi likovnica. Zelo rada rišem, slikam, fotografiram, oblikujem, šivam, in že v otroštvu sem se lotila ustvarjanja vsega lepega. V gimnazijskih letih sem obiskovala tečaje risanja in po maturi izbrala ter se odločila za študij likovne umetnosti, ki pa mi je tudi dopuščal nadaljevanje s tekmovalnim športnim plesom. Po izobrazbi sem profesorica likovne umetnosti. Znanja, ki sem jih pridobila pri študiju likovne pedagogike, so mi dala široko paleto možnosti za delovanje v družbi. Imela sem že nekaj samostojnih likovnih razstav ter sodelovala pri skupinskih razstavah in različnih projektih. Med drugim sem bila uradni fotograf festivala Metalcamp/Metaldays kar osem let. Vzporedno sem študirala tudi oblikovanje tekstilij in oblačil, sicer tega študija nisem končala, pa vendar sem se veliko naučila. Šivam plesne obleke sebi in tudi številnim drugim sem že naredila plesne, maturantske, poročne in tudi obleke za trening, vsakdanje obleke in tudi moške plesne hlače sem naredila kar nekaj plesalcem. Rada rišem zase in zelo uživam tudi, ko rišem skupaj s svojima nečakinjama, in nadvse občudujem njune risbe in umetnine. S svojimi risbami, slikami, grafikami, fotografijami sem velikokrat obdarila bližnje in prijatelje, tako da sem namensko ustvarjala zanje ali pa izbrala eno iz že ustvarjenih del. Nekaj mojih del pa so tudi že odkupili.
Peter, kaj pa ti počneš, kadar se ne vrtiš po parketu?
Peter: Jaz pa se ukvarjam tudi s petjem, zelo rad pojem že od malega. Raziskujem različne sloge, največkrat pa nastopam s priredbami Franka Sinatre in Elvisa Presleyja. Nastopam tudi z različnimi big bandi in v prihodnosti želim imeti tudi svoj band, morda tudi Big Band. Zmagal sem v TV- šovu Supernova Multitalent Show v kategoriji TV-voditeljev in potem delal kot voditelj na televiziji v različnih oddajah. Pozneje sem začel tudi povezovati različne prireditve in dogodke; vodim poroke, gala dogodke, zasebna praznovanja, velikokrat sem vodil plesna ST- in LA-tekmovanja (državno prvenstvo, kvalifikacijski turnirji, mednarodna tekmovanja). Tudi z organizacijo in izvedbo največjega festivala pri nas (Metalcamp/Metaldays) sem se ukvarjal več kot desetletje, saj je ustanovitelj in glavni organizator festivala moj brat Roman Fileš. Poleg tega smo izvajali tudi organizacijo koncertov; mnogo svetovnih glasbenih zvezd smo gostili v Ljubljani. Tudi zdaj se bliža super koncert v dvorani Hali Tivoli; The Show Must Go On − največji svetovni Queen show, posvečen edinstvenemu Freddieju Mercuryju. Pridite, ne bo vam žal.
Kaj menita, da je za vaju najznačilneje? Imata vsak kaj posebnega, da reče okolica, ja, to je pa naša Maja, ja, to je pa naš Peter?
Maja: Hm. Pravijo, da sem vedno prijazna in nasmejana, velikokrat navihana kot čebelica Maja.
Peter: Pravijo, da je to tisti Peter, ki pleše in poje, in je srčen in iskren in hkrati strog.
Imata kakšen moto ali misel, ki vaju vodi skozi življenje?
Peter & Maja: Vse je eno. Imava oba nekakšno zavedanje o enosti, da je vse za nekaj namenjeno, da je vse povezano. Široko gledava na situacije in sva hvaležna za vse, kar imava. Čuvava svoj ples in ta naju vodi skozi življenje.
Hvala in želim vama vse dobro na vajini plesni poti in seveda zasebno!
Hvala tudi tebi za vprašanja in lepe želje. Vse dobro želiva tudi midva tebi in Paradi plesa!
