Origano, bazilika in ostale začimbe. Živa je bila letos posebej začinjena

Festival plesne ustvarjalnosti Živa, posvečen pedagoginji, koreografinji Živi Kraigher (1920-2011), dolgoletni voditeljici Oddelka za izrazni ples na SGBŠ Ljubljana (tudi ZGBI), je vsakoletna prireditev javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ta plesna prireditev na državni ravni  poteka že od leta 1975 in je imela že kar nekaj plesnih poimenovanj, ko se je vihravo premikala po slovenskih velikih, večjih in komornih odrih, da bi na koncu le (ponovno) pristala v Ljubljani in se prijetno umestila v objem Kulturnega centra Španski borci na njihovem Velikem odru.
Letošnja Živa ima kar nekaj posebnosti. Za začinjeno posebnost je najprej poskrbela selektorica festivala Nataša Tovirac, ko je tridnevni programski sklop miniatur poimenovala po znanih začimbah in sta skupaj s programsko umetniško vodjo festivala Nino Meško izbran program razporedili po vonjavah ter okusih sedmih začimb (nekako tako kot tisto … za sedmimi gorami …).

Druga posebnost so bili spodbudni spremljevalni okusi – programi, ki so se "kušali" na predstavitvi nove plesne knjige Zmes za ples avtorja  Gregorja Kamnikarja in se je organiziral plesni bolšjak s ponudbo različnih plesnih sestavin, na koncu, torej zadnji dan, pa so dobili nagrado vsi tisti (ta pridni in najbolj zavzeti), ki so sledili vse festivalske dni in ure ter vneto srkali neprecenljive plesne začimbe; to pa so bili plesalci, KD Quleniuma skupaj s svojo voditeljico Sašo Lončar, ki so obenem tudi največ pripomogli, da je polnokrvno zaživel plesni bolšjak,  z njimi v koraku sta šli tudi mentorici in pedagoginji Jana Kovač Valdés in prof. Vilma Rupnik. Za svojo plesno vnetost so bili vsi nagrajeni z vstopnicami za ogled plesne predstave Otetto v koreografiji Iztoka Kovača in z DVD kompilacijo plesnih filmov EN-KNAP.

Slikarka, likovnica in videistka Ana Čigon je v kuhinji Španskih borcev (prevedi v garderobi in na stopnišču) zbirala 10-sekundne izjave o  plesnih sestavinah in o mnenjih za boljši izvedbeni priokus, zabavna zgoščenka izjav se je nato veselo predvajala ob zaključku festivala.
Festival Živa je prvi dan, v četrtek,  22.11.2012, svečano odprl direktor JSKD RS mag. Igor Teršar. Skupaj s samostojno strokovno svetovalko za ples Nino Meško sta podelila tudi najvišja priznanja JSKD za področje plesne dejavnosti. Plaketo Mete Vidmar je za izredne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke na področju plesne dejavnosti za leto 2012 prejel naš znani plesalec, koreograf in pedagog Igor Sviderski. 

Posebno priznanje na področju plesne ustvarjalnosti Listino Mete Vidmar je dobila Jasmina Bremec, ki je s svojim požrtvovalnim delom pripomogla, da se je ples razvnel na področju Šempetra pri Novi Gorici in da je Terpsihora Plesni center Šempeter-Vrtojba postal pomemben programski člen v slovenski plesni verigi. Listina Mete Vidmar je bila dodeljena tudi plesalki, koreografinji, mentorici, selektorici in nekoč tudi požrtvovalni vodji PS Terpsihora iz Novega mesta Sabini Schwenner, ki pa se odprtja ni mogla udeležiti, ker je ravno osvojila novo življenjsko vlogo, poslanstvo mlade mamice.

Prvi festivalski dan je na "talarju" odra vladala "bazilika", ki v ravnovesju poživlja telo, bistri um, je bistvo, ki je očem zakrito, kakor je zapisano v gledališkem listu. Bazilika je krasila ustvarjalni dih mladih, ki so prispeli iz Ljubljane in Maribora. Iz Ljubljane so se predstavili plesalci PS Intakt z Orionovo meglico v koreografiji Sabine Schwenner. Učenka KGBL Jona Lara Šrajer Štravs pa je zaplesala svoj Mrak, mentorica Sabina S. Mladi iz Plesne izbe Maribor so zaplesali skupinska Nasprotja, njihovi mentorici sta Mojca Kasjak in Nina Milin. Mlada plesalka April Veselko je pod mentorskim vodstvom svoje mame Vlaste Veselko gledalce poglabljala v svet svojega plesnega minimalizma in gibalne pripovedi ob avtorski miniaturi Ostro in slano.

Zvečer je stekla še petinštiridesetminutna predstava Studia za svobodni ples po konceptu Eme Križič in Urše Rupnik ter v koreografiji in pod mentorskim vodstvom Urše Rupnik:  Ekvilibrij VIII. Iskanje osebnega ravnotežja se v predstavi Ekvilibrij VIII začne v skupinski enotnosti in ob skupnih globalnih sozvočjih, ki posameznika časoma dušijo, in se ta izgublja v množici enakih, vse dokler ne nastopi nov vzgon, ko lahko zaživi-zapleše svoj lastni izraz. V predstavi je solo Urše Rupnik prispeval znan koreograf in pedagog Joe Alegado. Poleg Urše Rupnik so v predstavi zaplesali njeni gojenci, Idrijčani: Kaja Erjavec, Urška Hvala, Marja Janež, Eva Likar, Borut Makar, Jelena Radoičič, in Ema Križi.
Drugi festivalski dan se je ob 16. uri  začel s Cimetom, plemenito začimbo, ki je oplemenitila plesne miniature mladih ustvarjalcev: Padli angel in Fasada/Harlekin – društvo za umetnost plesa iz Celja, Zrno in Podpora/JZ Glasbena šola Laško-Radeče, Od zloga do giba/KUD Igen, Hiša umetnosti Celje in Plesni teater Igen, Oči/Oddelek za sodobni ples KGBL in pod budnim očesom njihovih mentoric: Ane Volk Pezdir, Špele Medved, Barbare Kanc, Sare Stropnik, Jane Kovač Valdés. Predstavili so tudi plesalci Plesnega Studia N iz Velenja v koreografiji Polone Boruta/Nabrekle zvezde, v koreografiji Sandre Jazbec pa je trio mladih iz Harlekina zavel Nekdo in nič več, plesalci Glasbene šole Laško-Radeče pa so se v koreografiji Špele Medved predstavili še v Ujetem trenutku. Čas je v koreografiji Teje Novak uprizoril  KD Rak Rakek. Glasba v meni Kulturno ustvarjalnega zavoda Tretje uho iz Šenčurja je ples poglobljene tišine v izvedbi Katje Smolej, koreografijo sta skupaj zasnovali z Marjano Jerkovič. V koreografiji Lilijane Ujčič so gojenke Studia LAI iz Izole zaplesale svojo geometrijsko Šahovnico. Iz Celja so prispele še plesalke Plesnega foruma in se predstavile v koreografiji svoje učiteljice in koreografinje Gordane Stefanović Erjavec: kakršnekoli – Whatever. Poldruga ura mladostnega plesa se je končala z znano izvedbo skupine Katalena in z jabolčnimi plesnimi užitki Plesnega studia N v koreografiji Nine Mavec Krenker (Rad bi imel) jabolko, ko je poglede pritegnil njihov nov plesalec Samo Uršnik.
Rožmarin, ki poživlja, je bila začimba petkovega popoldneva od 18. ure naprej namenjena ustvarjalnemu potencialu mladih plesalcev KD Qulenium pod mentorskim vodstvom Saše Lončar in z njihovimi plesnimi miniaturami: Umbaumčizen, Škrat litera, MAzMA-EP, V iskanju, Lemepa. Plesalec Jan Rozman je spet nasmejal in navdušil gledalce s svojim avtorskim plesom Glitch, ki ga je predstavil tudi na festivalu 7Front@ v Murski Soboti. V koreografiji Saše Lončar so najmlajši ljubko zaplesali svoje Radosti bivanja, malce starejši pa so seveda plesali  O ljubezni.

 
Quleniumovo popoldne se je končalo s predstavo Sosledja v koreografiji Saše Lončar. Je predstava o intimi in bolečini, kar sta čutno in poglobljeno v svojem plesu izpovedala plesalca Katja Kušar in Beno Novak. Beno Novak je letos postal tudi študent eksperimentalne akademije za ples v Salzburgu – SEAD, in rezultati stalnega plesnega treninga, ki mu ta čas sledi, so bili več kot nazorni, kajti bil je izvrsten v svojih zaplesanih sosledjih. Predstava traja 36 minut in je žal brez pravega režijskega ter dramaturškega prijema vidno ter občutno predolga,  bila je tudi preveč zatemnjena, tako da se je že kar težko sledilo dogajanju na odru; saj je oder tudi prevečkrat ostal prazen ali pa se plesalca v nastopajoči temi in iz ozadja druge polovice avditorija pač ni videlo. 
Ob 20. uri je po dvorani Španskih borcev zadišal veličastni pehtran.
Poleg plesnih miniatur, ki so jih mladi ustvarjali za Opus 1, plesna miniatura 2012, sta na programu pehtranovega večera bili tudi dve predstavi.

Dan potem je predstava po konceptu, v koreografiji in v plesni izvedbi Veronike Valdés z umetniškim video posnetkom Enye Belak in Saša Štiha ter oblikovanjem glasbe Bena Novaka. Enya Belak se je predstavila še z avtorskim solom 4,58 pod mentorskim vodstvom Jane Kovač Valdés in je bila  vsekakor najbolj vsestranska umetnica letošnjega festivala Živa, kajti poleg svojega avtorskega plesa in oblikovanja videa je nastopila skupaj s svojimi gimnazijskimi sošolkami Veroniko Valdés, Mašo Hawlina, Jerco Rožnik Novak še v skupni predstavi in koreografiji The Daddy Project, ki je bila na sporedu zadnji dan. O obeh predstavah je bilo že govora na portalu Parada plesa, le da so po večkratnih ponovitvah, ki so sledile po premieri v PTL, mlade plesne protagonistke pohvalno zorele in tokrat tudi dozorele v tokratni intenziteti  predstavljene plesne izvedbe.

Iz Konzervatorija in oddelka za sodobni ples Ljubljana je prispela tudi Doroteja Marija Novak z avtorskim soloplesom SAMA-RA pod mentorskim vodstvom Sabine Schwenner.

Druga predstava na pehtranovem popoldanskem plesnem svitku je bil prvenec plesalke in diplomantke SEAD Aje Zupanec z naslovom  Prikrito-razkrito. Aja Zupanec je zaživela v plesnih paradigmah in se izkazala za domiselno ter inovativno plesno ustvarjalko, ki išče in razmišlja o gibu, ko izpisuje in na ode  postavlja sveža gibalna sosledja ter oblikuje svoj lastni plesni vokabular in odkriva svoj svet prikritih in razkritih tematik. Je dovolj zgovorna v gibalnih prispodobah odkrivanja in prikrivanja, tudi v scensko-koreografsem slikanju svojih razmišljajočih stanj. Plesna predstava, še posebej v tistih začetniških oblikah (kar se vedno znova tudi dogaja) nujno potrebuje še tisto tretje oko, režiserja – dramaturga, da si lahko sosledja sledijo povezovalno logično in dovolj zgoščeno in da se ne dolžijo po nepotrebnem, kar se je zgodilo tudi avtorici tega zanimivega plesnega solističnega projekta. Aja Zupanec je svoj plesne korake razvijala in nadgrajevala v Plesnem forumu Celje, kjer tudi poučuje in koreografira. Tudi njene mlade gojenke so radoživo zaplesale v njeni prostorsko razgibani koreografiji  Slipery Slope.  V tej popoldanski plesni viziji Plesnega foruma Celje je nastopila tudi Tamara Macuh z avtorsko miniaturo Sama, mentorstvo Goga Stefanovič. 

V sobotnem tridelnem programu so bile izpostavljene še tri zelo znane začimbe: origano, timijan in žafran. Origano je poleg The Daddy Projeckta odišavil tudi moč plesne igre KUD LEYLI Tržič, poetično plesno belino in dobro izvedbo plesalca Daniela Petkovića – Belo.  Nato je sledil še umetniški plesni izziv gojencev SVŠGL – Umetniške gimnazije smer sodobni ples. Zaplesali sta avtorici miniature Polimanipulitka Urška Hočevar in Sara Jankovič, mentorstvo Nataša Tovirac, ter simpatični ustvarjalni in pesniško navdihnjeni duet Pesnik, 032,  ustvarjalcev in izvajalcev Julije Pečnikar in Žigana Krajnčana.  Na sporedu je bil še avtorski soloples Killing not a kill Neve Bedenik, mentorstvo Kaja Lorenci, ki pa je žal odpadel zaradi bolezni plesalke. Timijan je začinil avtorski soloples Marije Pirc Belo nebo, ki ga je oblikovala pod mentorskim vodstvom Marjete Mlakar Agrež in Sandre  Rihter/Podružnica s prilagojenim programom OŠ Litija. Iz Quleniuma Škofja Loka je v koreografiji Mateje Tuta zaplesala PS Lolix in pod njenim mentorskim vodstvom je Katarina Debeljak izoblikovala svoj avtorski soloples Maska. Nastopili so tudi plesalci PD Imani iz Brežic v koreografiji Špele Premelč in zaplesali svoj DEL: CELOTA.
Plesalke Eva Razgor, Tara Jerišič, Katarina Slapnik, Eva Krajnc in Lucija Gobec/ KUD IGEN, Hiša umetnosti Celje in Plesni teater Igen so se dodobra naplesale v  koreografiji Mojce Majcen Izpleši se. Sabina Schwenner je bila mentorica še pri miniaturi Dve postavi ustvarjalk in plesalk  Pine Klare Petrović in Indilane Varga Horvat/Konservatorij za glasbo in balet KGB OI. Plesni studio ERATO Izola pa se je predstavil s koreografijo Nike Pegan Tavam. Gostje timijanovega sobotnega popoldneva so prispeli iz Pulja, iz Hrvaške; izbrani Plesni studio Stellium Pula je prispel s petimi plesalkami, ki so zaplesale svoj  Who I am? v koreografiji Barbare Čalić.
Zaključek timijanove popoldanske nostalgije pa je še posebej začinil PS Intakt Ljubljana po zamisli in v koreografiji Maje Kalafatić s  predstavo Ne čakaj zamanj, … ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj…, ampak ujemi ta trenutni sedaj.

Najdražja začimba žafran je bila dodeljena v soboto zvečer gostom Inštituta za plesno umetnost na zasebni akademiji Anton Bruckner v Linzu- IDA, Avstrija. Tam se že študijsko uri naših pet plesalcev. Trije so se predstavili že v koreografiji Juan Dante Murilló Bobadilla UnO, ki smo jo prvič uzrli poleti na 7/Front@, kakor tudi obe miniaturi v izvedbi Neže Hribar in Leona Mariča Talk with me in Če sem to, kar so oni meni, letošnje brucke IDA Alje Ferjan, ki se ji je na isti akademiji pridružila še Jerca Rožnik Novak.

Druga predstava istega koreografa The wrong answer je stekla v izvedbi latanz company: Dolma Jover Agulló, Amullo Pardo Ravegli, Pavel Dodus. 
Maratonski program, ki vsekakor ukazuje na spodbuden razmah plesne ustvarjalnosti in umetnosti naših mladih plesalcev, so programsko povezovali trije diplomanti SVGŠL Umetniške gimnazije, modul sodobni ples Ljubljana, ki pa so že trdno usidrani na svojih učnih in akademskih nadgradnjah: Jan Rozman, Zala Ana Štiglic in Daniel Petković. Jan in Zala Ana sta sproti in v navdihu trenutne misli prav  duhovito improvizirala in domiselno povezovala program, najavljala posamične nastope in komentirala naslove miniatur, predstav; on v vlogi  italijanskega kuharja, ki je zakuhal program prvega dne, ona pa kot diplomantka švicarske univerze za kozji sir in strokovnjakinja za predstavljene stvaritve drugega dne. Napovedovalec Danilo pa se je izkazal z enostavnimi in lepo zastavljenimi stavki, s katerimi je jasno in glasno povezoval program tretjega festivalskega dneva. Pohvaliti je potrebno izvedbo vseh nastopajočih in vloženi trud njihovih mentorjev, pedagogov in koreografov, kakor tudi dobro izpeljano zahtevno organizacijo in izvedbo tako množičnega festivala.
Pripomba, ki jo kar naprej ponavljam ob tovrstnih prireditvah, je bila žal prisotna tudi tokrat in je očitno postala že stalnica neprofesionalnih  prireditev: da imamo skoraj vedno premalo osvetljen oder.  Dovolj odrske razsvetljave bi gotovo še dodatno obsijalo mladostno izvedbo, kar se je dalo videti in kot izjemo tudi potrdilo na Regijski reviji Osrednje Slovenije JSKD OI Zagorje 1.6.2011 na odru KC  Delavskega doma Zagorje, ko se je lahko plesalo v  polni odrski svetlobi in v avditoriju uživalo ob gledanju osvetljenih plesnih oblik.
Večina miniatur je bila že predstavljenih na  finalnem nastopu OPUS1, plesna miniatura 2012, nekaj najboljših tudi na 7Front@ festivalu,  velik del programa pa tudi že  27. oktobra na 4. Plesni nacionali na taistem odru KC Španski borci. Vaja dela mojstra, pravi naš stari pregovor, kar je bilo vidno in opazno tudi v tokratni izvedbi celotnega programa. Po večkratnih možnih ponovitvah so prav gotovo bili nastopajoči že toliko uigrani, da so njihovi nastopi na Mednarodnem festivalu plesne ustvarjalnosti mladih Živa 2012 izzveneli tako prijetno sproščeno v docela dobri izvedbi.

View Gallery 14 Photos