Ole ali zakaj je Maria Pagés drugačna od drugih

Flamenko Marie Pagés je bil tako velik in slasten plesni kolač, da se gledalci kar niso mogli posloviti od velike umetnice flamenka, ki je ob koncu tudi sama počaščena ob  tolikšnem odzivu na svojo predstavo in nad vsemi tistimi vzkliki "ole!" skupaj z glasbeniki še enkrat ponovila duhovit preplet pesmi ter gibalnih domislic v ritmu flamenka, spevno pohodno melodijo o Mariji. Predstava španske plesalke in koreografinje flamenka je k nam prispela s podporo veleposlaništva Španije in španske veleposlanice Anunciade Fernández de Córdove, ki se je letošnje poletne dni izkazala kot ljubiteljica in poznavalka plesne umetnosti, kajti z njeno podporo je pred enim mesecem gostovala v Ljubljani tudi španska skupina sodobnega plesa La Veronal s predstavo Siena, o kateri je že tekla beseda na portalu Parada plesa.

Maria Pagés je rojena v Sevilli, kjer se je v neposredni bližini pred dvema stoletjema rojeval španski flamenko, svojo uspešno plesno pot je začela kot plesalka s skupino Antonia Gadesa, tudi snemala filme v režiji Carlosa Saura, z letom 1990 pa začela samostojno umetniško pot z lastno skupino Maria Pagés Dance Company, s katero se je predstavila v Križankah s predstavo iz leta 2008 Flamenko in poezija/Flamenco And Poetry. Za predstavo izvirnega flamenka na pesmi znanih poetov je avtorico navdihnila poezija in druženje s portugalskim nobelovcem (1998) za književnost, novinarjem, komunistom in pisateljem napredne, uporniške generacije, zagovornikom listine o človekovih pravicah, z Joséjem Saramagom (1922-2010), ki je del življenja preživel v Španiji. Režijo, scenografijo in kostumografijo je prispevala avtorica in glavna junakinja predstave Maria Pagés, koreografijo pa sta pripravila s plesalcem flamenka Joséjem Barrioso, članom njene plesne skupine. V vlogah njenih štirih spremljevalcev, plesalcev, so poleg Barriosa navdušili še José Juardo, Paco Berbel in Rubén Puertas. Tudi druge pesmi, ki si jih je Maria izbrala in so jo inspirirale za predstavo, so pisali napredni in uporniški španski pesniki: Antonio Machado (1875-1980), veliko svetovno ime Frederico Gracia Lorca (1898-1936) ter Miquel Hernádez (1910-1942), med pesniškimi izvirniki je še ime Ben-Sahl, prepevala so se tudi popularna besedila. Pesmi besedil, na katerih se gradi čutnost plesnega flamenka, največkrat izhajajo iz ljudskih pesnitev neznanih pesnikov, prehajala so iz roda v rod, šla ust do ust tako kot narodna glasba, ki jo je koreografinja tudi za to priložnost izbrala. Poleg popularnih narodnih melodij so glasbo prispevali: J.A. Carrillo, I. Múnoz, Rubén Lebaniegos, L. Pastor, kakor tudi avtorica večera M.Pagés, solisti pevci in kitaristi, glasbeno spremstvo so bili Ana Ramón, Juan de Mairena, Rubén Lebaniegas in Fyty Carrillo.
Kaj je značilno za flamenko Marie Pagés, kaj je njena plesna posebnost ali koliko je njen flamenko drugačen od drugih!? Maria Pagés je soustvarjalka flamenka, ne le da kombinira korake in koreografira ples, ampak ona pleše svojo poetiko, ki nosi ime flamenko; njene pozicije rok  izlivajo besede, ovijajo se v ritmu glasbe, ko v prefinjenih valovanjih pojejo lastno pesem, plešejo svoj čutni izliv plamenečega flamenka. 
Njen plesni večer se začne v tišini in v ritmu lastnega diha, ko roke plapolajo, telo se zvija in noge tipajoče začnejo svoje šume, svoje udarce. To je ples tišine, ki prihaja iz nevidnih globin, iz nje, iz njenega telesa. V tej prvi nekaj minut trajajoči sliki umetnica oriše svoj plesni portret, spominja pa na veličastnega ptiča flaminga, ko vzvalovi v ponosni drži in zapleše ritualni ples pospremljen s strunami narave. Počasi se tišina polni z glasbo in njen flamenko polnijo strasti in moči, postane plamen, ki se širi in dviga.
… (Foto: Miha Fras)
Vsaka pesem in vsak njen plesni izhod se obarva ne le z glasbeno kompozicijo, ampak tudi v barvah njenih kostumov, barvajo ga tudi odrske luči (oblikovanje luči Pau Fullana). Domiselno prepleta svoj ples z glasbeno-pevskimi oblikami, se poigrava s kastanjetami in skupaj s soplesalci riše po odru kompozicijsko estetiko zahtevnih korakov ter občutij plesnega flamenka. Štirje moški v črnih oblekah jo spremljajo, obkrožajo plešejo z njo in za njo, se predstavijo kot plesalci, soustvarjalci izjemno zahtevnih koreografskih kombinacij v hitrostih korakov, ki prehitevajo in navdušujejo; so obenem vabljivi plesalci, dominantni moški in zmagoviti toreadorji. Ona pleše ženo, ljubljeno dekle in je vpijajoča mati, ki utrpi izgubo najbližjih, ki trpi bolečino usode, je pretkana ljubica, je plesalka neštetih obrazov in plesnih stanj, je prebujajoči se cvet, je ženska anima. Bil je to enkraten plesni večer v objemu flamenka Marie Pagés, tudi enkratno glasbeno doživetje v sozvočju vokalov, strun kitar in plesnih korakov flamenka. Škoda, da je bil le en večer, kajti dober glas se ravno tako širi od ust do ust, in to zelo hitro, tako bi gotovo navdušenci tega večera poskrbeli, da bi se zapolnil še en večer poletnih festivalskih Križank.

View Gallery 4 Photos