Kaj se dogaja na ljubljanskih operno-baletnih hodnikih?
V nedeljo opolnoči se je iztekel rok za prijavo za novega umetniškega vodjo baleta ljubljanske operno-baletne hiše in po neuradnih informacijah naj bi se prijavilo pet kandidatov. Režiser in koreograf Matjaž Farič, dosedanji um. vodja po pooblastilu Petar Đorčevski, baletni pedagog in koreograf, Francoz Jean Sebastien Colau, makedonski koreograf in donedavni umetniški vodja splitskega baleta Igor Kirov in edina ženska, asistentka koreografa matične hiše Claudia Sovre. Po objavi članka pa se mi je javil še portugalski koreograf Gagik Ismailian in potrdil, da je oddal prijavo tudi on. Več o njem v naslednjih dneh.
Od vseh naštetih izpolnjujejo zahtevane pogoje vsi, samo Petar Đorčevski ima dokončano le srednjo šolo (zahtevana je namreč visokošolska univerzitetna izobrazba). Farič je končal režijo na Akademiji za gledališče radio film in televizijo, Sovretova je diplomirala na Akademiji za ples, Colau ima francosko državno diplomo z Nacionalnega plesnega centra v Parizu za pedagogiko in poučevanje, Kirov je končal akademijo Codarts v Rotterdamu in je vpisan na magistrski študij Inštituta za umetniški ples v Beogradu. Kot sem že v enem od prejšnjih člankov pisala, pa ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Staš Ravter navija za Petra Đorčevskega, kljub temu da nima izobrazbe in da se je po skoraj letu dni, ko funkcionira po pooblastilu (v nadaljevanju boste izvedeli, kaj naj bi to sploh pomenilo), izkazal za organizacijsko nesposobnega. Še huje, vse bolj in bolj je jasno, da vse niti tako v opernem kot baletnem delu vleče Tomaž Rode, predsednik sveta Opere in predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki menda kreira tako program kot funkcioniranje celotne hiše.
Da bodo zadeve jasne in da ne pišem ‘tračev’, sem o situaciji, kaj se dogaja znotraj hiše, vprašala Andreja Srako, podpredsednika sindikata kulturnih delavcev Glosa, sicer pozavnista v Operi, kjer deluje od leta 1997, najprej kot študent, od leta 2000 dalje pa je redno zaposlen. Zoper Ravterja in Rodeta je sindikat podal prijavo tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije zaradi “spornega delovanja”. Dokument najdete v galeriji slik.
Zdi se, da se v vaši hiši stanje bliža vrelišču, saj se z novim direktorjem Stašem Ravterjem zadeve očitno slabšajo in je videti še slabše, kot je bilo v času njegovega predhodnika Petra Sotoška. Kako bi opisali trenutno stanje, v katerem je vaša hiša?
Bili smo kar nekoliko presenečeni, ko je Peter Sotošek Štular (nekdanji ravnatelj SNG, op. u.) tako nenadno zapustil Opero. Seveda se je pozneje izkazalo, da je temu botrovalo dejstvo, da je uspel ustvariti ‘lep’ minus, kljub temu da je prej stalno trdil, kako uspešen je. Tako daleč je šlo, da mu je svet zavoda potrdil izplačilo uspešnosti za leto prej, samo nekaj mesecev za tem pa je že ustvaril minus. Bilance tudi ni predložil svetu zavoda, kljub temu da je to popolnoma normalna poslovna praksa, in na ta način prikrival dejansko finančno stanje. V vmesnem obdobju je bil v. d. Rajko Meserko, za njim je prišel Staš Ravter. Kolegi, ki delujejo na področju filma, so nas opozarjali na njegovo prejšnje delovanje v Kinoteki, vendar je treba vsakemu človeku pustiti čas, da se izkaže na novem delovnem mestu. Kljub temu da se mnogi ravnatelji, ki niso bili sposobni voditi naše ali drugih primerljivih umetniških hiš, radi izgovarjajo na težave v smislu, češ saj sindikat vodi hišo, je treba poudariti, da to nikoli ni bil ne namen ne poslanstvo sindikata. Sam sem večkrat poudaril, da bo imelo vodstvo našo podporo, dokler bodo delali v dobro hiše, tj. Opere. Žal se venomer zalomi pri razumevanju vodstva, ki hišo enači s seboj, torej če opozarjaš na napake vodstva, si proti hiši. Ne razumejo, da smo zaposleni s srcem in dušo predani umetnosti in poslanstvu naše hiše, da si želimo ustvarjati umetnost, dokler nam bo dano, in da so kot trenutno vodstvo zgolj varuhi inštitucije, ki jim je bila predana v vodenje. Posledica takega nerazumevanja se kaže v situaciji, ki jo imamo trenutno v Operi. Treba je priznati, da situacija z epidemijo covid-19 gotovo ni pripomogla k urejenosti in stabilnosti. Vsi zaposleni smo z zaskrbljenostjo spremljali dogajanje, informacij pa žal ni bilo nikakršnih. Izgovori so bili v smeri, da nimamo nobenih informacij s strani NIJZ, ministrstva za kulturo itd. Kot bi pričakovali direktna navodila omenjenih inštitucij, kako se naj vodi Opera. Zaposleni so ob popolnem izostanku informacij seveda klicali sindikat in spraševali, ali imamo mi kakršnekoli informacije o nadaljnjem delovanju Opere. Informacije smo sicer zaposleni zgolj enkrat, in še to na izrecen poziv sindikata na seji sveta zavoda, prejeli, vendar se je na vse nadaljnje pozive in pripombe sindikata začelo vodstvo odzivati kot na pripombe nekoga, ki želi hiši škodovati. Pripomb niso želeli upoštevati, predlaganih sestankov niso želeli imeti. Zapisali so dobesedno, da težav ni, zato potrebe po sestankih ne vidijo. Tak način delovanja pomeni, da je vodstvo v popolnosti izgubilo stik z ansambli in ostalimi zaposlenimi in jim ni mar za stanje, v katerem je hiša. Situacijo bi lahko najbolje opisali z znamenitim citatom Ludvika XIV.: “L’etat, c’est moi.” (Država, to sem jaz. op. u.), kar je v popolni kontradikciji z zamislijo o upravniku (ravnatelju), ki mu je umetniška ustanova zaupana v časovno omejeno varstvo.
Na Vlado RS oz. ministrstvo za kulturo ste poslali tudi nekaj dopisov in celo ovadbo na Komisijo za preprečevanje korupcije zoper Ravterja, v katerih omenjate trenutno stanje in predvsem odločitev obeh umetniških vodij, ki imata zdaj naziv po pooblastilu ravnatelja. Kaj pa mu najbolj očitate in kaj je srž ovadbe in kako se je, če se je, odzvalo ministrstvo?
Težava vodstev, tako trenutnega kot prejšnjih, izhaja predvsem iz dejstva, da nihče, prav zares nihče od ravnateljevanja dr. Boruta Smrekarja dalje ne pozna ne ustroja ne delovanja tako kompleksne hiše, kot je SNG Opera in balet Ljubljana. Zadnji, ki je o tem kaj vedel, je bil Kristijan Ukmar, ki je nasledil Smrekarja, vendar ga je Majda Širca, takratna ministrica za kulturo, odstavila in zamenjala z Mitjo Bervarjem, ki ni imel po mojem mnenju niti znanja niti vodstvenih sposobnosti za vodenje takšne hiše. Z njim in nadaljnjimi ravnatelji smo prišli v neko stanje, kjer sploh ni bilo potrebe, da ravnatelji poznajo operno in baletno hišo, glavno, da so jih opisovali kot neke krizne managerje, ki bodo situacijo uredili. In tako se je iz dneva v dan kriza poglabljala. Zdaj se je pokazalo to, na kar smo v sindikatu opozarjali že vsa leta. V času debelih krav in neprestanega dotoka dodatnega denarja lahko vodi Opero vsak. Ko pa pride do krize, kot je zadnja covid-19, pride do izraza poznavanje delovanja, ki se kaže v agilnosti upravljanja, proaktivnem delovanju ter prepoznavanju priložnosti. Če k temu dodamo še kontradiktorne informacije, ki so jih določeni zaposleni prejemali, nerazumne odločitve, utemeljene s pristojnostjo umetniškega vodenja, in povsem nerazumno zapostavljanje umetniškega kadra, za katerega vemo, da potrebuje redne vaje za ohranjanje umetniške kondicije, potem dobimo razlog za nezaupanje zaposlenih vodstvu. Dopis sam je bil naslovljen na Vlado republike Slovenije. Kolikor vem, je bil posredovan na ministrstvo za kulturo, kjer se naj bi se zgodil tudi že sestanek z Ravterjem. V sindikatu Glosa pričakujemo odločno ukrepanje ministrstva, ki bi ga morala trenutna situacija gotovo skrbeti. Pričakujemo, da se bo ministrstvo potrudilo in našlo vodstvo, ki bo sposobno in pripravljeno popeljati SNG Opero in balet Ljubljana v boljše čase.
Končuje se razpis za oba umetniška vodja, tako opernega kot baletnega. In pisala sem že na svojem portalu predvsem o kandidaturi Petra Đorčevskega, baletnega solista in dosedanjega vodjo po pooblastilu, ki neuradno razglaša naokoli, da »ima vso podporo ravnatelja in bo on edini, ki bo uradno postal um. vodja ljubljanskega baleta«. No, pri Petru se zatakne, saj nima zahtevane izobrazbe in vis a vis ostalih kandidatov preprosto ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Kako boste kot sindikat ukrepali, če pride do tega, da ga Staš Ravter kljub vsemu predlaga? Je to sploh v vaši pristojnosti?
Kolikor mi je poznano, naj bi bil v pripravi sklep o spremembi Akta o ustanovitvi SNG Opera in balet Ljubljana. Cilj spremembe naj bi bilo omogočiti, da se tudi vsi s končano V. stopnjo baletne izobrazbe prijavijo na omenjeno delovno mesto. Dejstvo pa je, da sprememba še ni bila realizirana. To pomeni, da morajo imeti prijavljeni najvišjo možno izobrazbo v Sloveniji. Če se ne motim, je to danes VI. stopnja. Posledično to pomeni, da lahko katerikoli kandidat, ki ima vsaj VI. ali celo višjo stopnjo baletne izobrazbe, v primeru neizbire proti Operi sproži pravni spor. Sindikat vpliva na postopek, razen v okviru pripomb na sejah sveta in strokovnega sveta zavoda, nima. Gotovo pa si ne želimo, da se zavod zaplete v kakršnekoli sodne spore, ki so vselej povezani tudi s slabo podobo in seveda finančnimi posledicami.
Na Petra leti mnogo pritožb s strani baletnih plesalcev in plesalk ter tudi mobing. Menda so se obrnili tudi na vas. Ste seznanjeni s tem?
Na sindikat so se obrnili mnogi baletni plesalci. Zaradi strahu pred posledicami se mnogi niso, niti se ne želijo izpostaviti s svojim imenom. Kar je popolnoma razumljivo. Začelo se je predvsem v času koronakrize, ko balet ni prejemal nikakršnih informacij o nadaljnjem delovanju. Hiša je bila zaprta, skrb za kondicijo je bila prepuščena vsakemu posamezniku. Do neke mere še razumljivo, če ne bi hkrati prihajalo do kontradiktornih informacij. Neki člani baleta naj bi imeli vaje za neko predstavo. Kje? Kdaj? O vsem se je zgolj šušljalo. Kljub opozarjanju, da nujno potrebujejo treninge, ‘klase’, jim le-teh niso omogočili. Hkrati so v hiši vadili določeni gostje, ki so se predstavili v baletnem večeru Nismo pozabili na vas. Baletni plesalci, zaposleni v Operi, so tako ostali pred vrati lastne hiše, na 80 odstotkih že tako mizernih plač. Denar za goste se je očitno našel. Tudi po koncu krize je moral določen del ansambla ostati doma, mlajše člane baletnega ansambla so metali iz zasedb in jih nadomeščali z zunanjimi gosti. Dogajalo se je, da je imel baletni ansambel vaje šest ur nepretrgoma, z le trikratnim petminutnim odmorom. Organizacija dela se je skorajda sesula, baletni plesalci so mnogokrat šele na baletnem klasu zjutraj izvedeli, da imajo vajo še popoldan ali zvečer. Težave je želel baletni ansambel rešiti na sestanku z vodstvom, vendar do rešitev niso prišli. Obrnili so se na sindikat, ki je v njihovem imenu poslal dopis z navedbo vseh težav in prosil Staša Ravterja za sestanek, na katerem bi poskusili težave rešiti. Vodstvo je na to pobudo preprosto odgovorilo, da so zdaj že vsi baletni plesalci na delu in ostalih težav ne vidijo, zato po njihovem mnenju sestanek ni potreben. Dopis, ki je ne zgolj mene, temveč vse, ki so ga videli, pustil brez besed. Takšno nespoštovanje svojega lastnega ansambla, ki ga očitno trenutno vodstvo vidi zgolj kot številke, je nepredstavljivo. Pravzaprav se človek mora vprašati, zakaj bi sploh nekdo želel voditi takšno ustanovo, če do svojih lastnih zaposlenih ni sposoben pokazati niti trohice spoštovanja.
Ključna figura v vašem gledališču pa postaja vse bolj predsednik DUBUS in predsednik vašega sveta Tomaž Rode. Menda se nič ne zgodi brez njegove vednosti, menda celo kreira program tako opere kot baleta. Je temu res tako?
Vedno je nehvaležno presojati vpliv nekega posameznika ali skupine ljudi na delovanje tega ali onega subjekta, ker smo ljudje nagnjeni k pripisovanju prevelikega vpliva v takšnih situacijah. Vendar je trenutno, po mojem mnenju, Tomaž Rode gotovo veliko bolj vpliven, kot bi želeli navzven pokazati. Dejstvo je, da smo npr. orkestrski glasbeniki v času koronakrize klicali v Opero in podajali mnenja in predloge, kako bi lahko sezono rešili, izvajali komorne koncerte, komorne skladbe s pevci, morda open-air koncerte (nekako v smislu predlogov, ki so jih podali in tudi izredno uspešno izvajali v Slovenski filharmoniji), umetniški vodja po pooblastilu Branko Robinšak se je s predlogi v večini strinjal, tudi sam iskal rešitve, ko pa je predloge predstavil Stašu Ravterju, je po mojem vedenju dobil celo prepoved kakršnihkoli iskanj rešitev v tej smeri. No in čez slaba dva tedna se zgodi baletni večer Nismo pozabili na vas. Ne razumite narobe, odlično, da je balet začel z delom. Vendar je bila hkrati večina našega baletnega ansambla še vedno doma, na čakanju. Ob tem so plesali gostje. Ali res ljubljanski baletni ansambel takega projekta ni sposoben izvesti sam? In čudežno so vsi taki in podobni projekti izpeljani vedno v sodelovanju z DBUS. Torej imamo nacionalno hišo, na katero smo ponosni, hvalimo njene ansamble, vemo, da imamo izredno dobre umetnike, kar se je v preteklosti že večkrat izkazalo, nismo pa sposobni izpeljati niti enega samega projekta brez sodelovanja z DBUS-om? Zelo zanimiva je bila tudi časovnica samega projekta. Tomaž Rode, ki je predsednik sveta, je “pozabil” sklicati svet, ki se med celotno koronakrizo ni niti enkrat sestal (niti korespondenčno), niti po mojem vedenju niso prejeli kakršnihkoli drugih informacij o načrtih za nadaljnje delo. Dan pred izvedbo samega baletnega večera so o tem obvestili ostale člane sveta. Torej člani sveta niso vedeli niti kakšni so plani za nadaljnje delo hiše niti kako nameravajo prebroditi korona čase, do danes niso prejeli niti informacij o kakršnihkoli razpisih abonmajev za naslednjo sezono. Vse je seveda posledica, po mojem mnenju, avtoritarnega vodenja sveta zavoda, katerega predsednik Rode ne dovoljuje vprašanj, ki mu niso všeč, seje sveta zavoda vodi tako dolgo, dokler ne dobi zahtevanega odgovora, četudi to pomeni, da je treba eno samo sejo razvleči na tri, tudi štiri dni. Pristojnosti sveta zavoda so zelo jasno opredeljene v Aktu o ustanovitvi. In tam gotovo ni zapisano, da se naj predsednik sveta zavoda udeležuje sestankov, npr. na Festivalu Ljubljana, kjer se je vodstvo Opere dogovarjalo za morebitno sodelovanje. Moram priznati, da sem bil iskreno presenečen, ko sem ugotovil med drugim tudi to, da najeti pravni svetovalci sveta zavoda očitno niso sposobni pravilno brati zakona, kajti predsednik jih je skorajda podučeval, kaj naj bi bilo po njegovem mnenju zapisano v zakonu. Kolikor mi je znano, ima Rode tudi izreden vpliv na samo kreiranje programa. Ena zaposlenih je povedala, da je bila ob vprašanju, kako in kaj glede določene izvedbe programa, celo neposredno napotena na Rodeta. Svet nadzira in nima popolnoma nobene podlage za upravljanje. Tukaj je predsednik sveta po našem mnenju presegel pooblastila v tej meri, da bi moral nemudoma odstopiti ne zgolj kot predsednik sveta, temveč tudi kot član sveta zavoda. V sindikatu Glosa smo že večkrat predlagali, naj se opredeli osebna finančna odgovornost članov svetov javnih zavodov v primeru dokazanega oškodovanja ali delovanja, ki ni skladno z delovanjem dobrega gospodarja. Potem takšnih primerov gotovo ne bo več.
Kako se boste temu zoperstavili, saj predsednik sveta vendar nima pristojnosti za kreiranje programa?
Vedno poskušamo stvari najprej urediti znotraj hiše. Težava nastane takrat, ko ‘nasprotna’ stran informacije, ki jih podajamo, začne jemati kot delovanje proti hiši in dejansko ne prepozna težave. Natančno to se je zgodilo v tem primeru. Sindikat Glosa, ki jih je prej podpiral, naj bi zdaj postal ‘enfant terrible’, ki naj bi jih samo napadal in jim ne pustil delati. Niso sposobni prepoznati težave ali vsaj konflikta interesov, ko je predsednik sveta zavoda hkrati predsednik DBUS in posledično izredno vpet v delovanje samega baleta. Ko vpleteni niso sposobni prepoznati težave, nam dejansko ne ostane ničesar drugega, kot da obvestimo pristojne inštitucije, kar smo tudi storili.
Sicer pa pogled na vašo spletno stran ne vzbuja ravno optimizma. V koledarju prireditev ni napisane niti ene predstave, k vpisu abonmaja nagovarjate z letnicama 2019/2020. Ob koncu sezone ni bilo tiskovne konference, ki bi napovedala novo sezono. In razumem, da je bil čas karantene, a kljub temu ostale nacionalne hiše so v polnem teku s programom. Ali vi kot član kolektiva veste, kakšen bo program tako baleta kot opere, kaj menite, zakaj prihaja do takšnega nonšalantnega odnosa?
Kakšnih ‘novih’ informacij žal nimamo. Kolikor mi je znano, so bila vodstva javnih zavodov že med samo epidemijo pozvana, da začnejo z načrtovanjem prihodnje sezone v nekaj variantah glede na morebitno trajanje epidemije. Vse, kar se je pri nas dogajalo, je bila neprestana prestavitev premiere baleta Gusar, vsakič znova za teden, dva, morda mesec. Zadnje informacije, ki jih je ravnatelj posredoval na seji sveta zavoda, so, da naj bi se premiera Gusarja izvedla v septembru, premieri Cavallerie rusticane in Glumačev pa v oktobru. Abonmaje naj bi premaknili na jesen. Hkrati je dodal, da čakajo na nadaljnja navodila s strani MK. Pričakovati, da bo MK povedal, kako naj se vodijo javni zavodi, je seveda popolnoma iluzorno. Na primeru SNG Maribor in Slovenske filharmonije vidimo, kako se na krizo odzivajo proaktivna vodstva oziroma če še enkrat ponovim − vodstva, ki poznajo svoje javne zavode. Večkrat slišimo, da se ne moremo primerjati z drugimi, da je naša situacija specifična ipd. Na primeru SNG Maribor lahko eksplicitno vidimo, da lahko tudi na primeru opere in baleta program postavimo. Seveda je možno, da pride v primeru ponovnega razmaha epidemije do sprememb programa, vendar program vsaj imajo. Najslabše je, ko nas na cesti ustavljajo prijatelji, znanci, abonenti, ki tavajo v popolni temi in so malone že ogorčeni zaradi pomanjkanja informacij. Gotovo to ne pomeni izboljšanja podobe naše Opere.
Kakšnega ravnatelja/direktorja si želi kolektiv in kakšen naj bo umetniški vodja ne glede na to, ali gre za balet ali opero?
Bom odgovoril zelo na kratko: nekoga, ki bo v prvi vrsti Človek, človek, ki bo imel rad umetnost, jo bo živel, ki se bo zavedal, da je dobil SNG Opera in balet Ljubljana zgolj v upravljanje, ki bo znal poslušati, bo prepoznaval priložnosti in bo proaktiven. Predvsem pa mora biti človek, ki bo poznal delovanje zavoda, ne zgolj na grobo, temveč v potankosti, kajti le tako se bo lahko zavod hitro prilagajal negotovim časom, ki so pred nami.
Baletna solistka Ana Klašnja, ki je pred tedni doživela šok zaradi nenadne odpovedi sodelovanja na letošnjem mednarodnem baletnem seminarju v Piranu s strani organizatorja Tomaža Rodeta; članek si lahko preberete tukaj: https://www.paradaplesa.si/na-spici/komu-je-sla-v-nos-balerina-ana-klasnja-ki-jo-je-organizator-skenslal-z-baletnega-seminarja-v-piranu/, je razočarana nad dogajanjem v svoji hiši. Za nas je odgovorila na nekaj vprašanj.
Ana, zakaj dopuščate stanje v Operi, ko ne morete normalno delovati, ko se Tomaž Rode evidentno in konstantno vmešava v delovanje tako baleta kot opere, ne samo v organizacijskem, ampak tudi v programskem smislu; to občutite vi plesalci na vsakem koraku.?
Ne dopuščamo takega stanja. V baletnem ansamblu smo jasno že postavili vprašanja. Na odgovore še čakamo …
Bliža se tudi datum o odločitvi novega um. vodje ljubljanskega baleta in na razpis je prijavljenih kar nekaj kandidatov. Ali je dosedanji po pooblastilu, tvoj plesni kolega Petar Đorčevski, res favorit ravnatelja Staša Ravterja, bo kmalu znano. Zanj navija tudi omenjeni Tomaž Rode. Kako pa diha ansambel oz. vi plesalci? Slišati je, da ste nezadovoljni s Petrom, saj vas je razočaral s svojo neorganiziranostjo in programsko naslonitev na Rodetove zamisli …
Peter je moj plesni kolega in soplesalec. Iskreno sem verjela v njegove dobre namene.
Si upate kaj konkretnega narediti, opozoriti ministrstvo za kulturo in javnost, kaj se dogaja v ljubljanskem baletu?
Za to imamo pristojne organe znotraj gledališče, ki pa so že obveščeni.
Pogled na spletno stran ljubljanske operno-baletne hiše je klavrn, saj nimate načrtovane niti ene predstave, vpis v abonma je star eno leto … Skratka nihče ne ve, kakšen program čaka nacionalno hišo v prihodnji sezoni. Ali ste vi akterji vsaj seznanjeni, kaj boste plesali?
Žal zelo malo. Razumemo, da je zaradi korone vse skupaj oteženo, ampak ravno zato je potrebna še večja organiziranost sezone, če jo želimo speljati.
No, v tem času so menda plesalci že prejeli urnik in se v baletno dvorano vračajo s ponedeljkom, 10. avgusta. Precej zgodaj, a naj bi se odvila končno napovedana in odpovedana premiera baleta Gusar koreografa Joseja Martineza, menda konec septembra. Ampak jasnega odgovora o datumu in programu ni, čeprav sem prosila za izjavo tako Staša Ravterja kot Petra Đorčevskega. Koga bo v dani situaciji predlagal ravnatelj Staš Ravter, v tem trenutku ni jasno. Si bo upal s Petrom narediti harakiri ali pa zaupal vodenje baleta enemu od kandidatov?
V nadaljevanju si lahko preberete intervju z Matjažem Faričem, ki se je prijavil za mesto umetniškega vodje ljubljanskega baleta.
Kaj te je vodilo k prijavi za um. vodjo ljubljanskega baleta, in glede na tvoj CV imaš vse potrebne pogoje izpolnjene ali ti kaj mogoče manjka?
Ko imaš dovolj izkušenj, je vodenje takšnega umetniškega ansambla smiselno nadaljevanje umetniške poti. Poleg tega izpolnjujem vse pogoje za razpisano delovno mesto.
Koliko možnosti imaš glede na to, da ravnatelj Staš Ravter in Petar Đorčevski, aktualni vodja po pooblastilu (ki pa nima zahtevanih pogojev), na glas trdita, da je rapis »samo pro forma« in je vse dogovorjeno, da Petar ostane na tej funkciji?
Ne vem, kdo so drugi prijavljeni kandidati, zato o možnostih ne morem razglabljati. V bistvu nisem dobil prav nobenih povratnih informacij. Če vaša informacija drži, da gre zgolj za pro forma razpis, bi bilo pošteno, da je v navodilih razpisa to navedeno. Če pa tega predpisi ne dopuščajo, pa pomeni, da gre za prevaro. Žal je to v javnih zavodih pogosta praksa.
Veliko vlogo in vpliv ima tudi predsednik sveta in predsednik DBUS Tomaž Rode. Kako ti razmišljaš ob tem?
Svet in njegov predsednik imata pomembno vlogo v delovanju ene največjih kulturnih ustanov pri nas. Upam, da se vsi zavedajo svoje vloge in odgovornosti.
Na kaj se boš osredotočil, če boš izbran?
Poleg odprtosti v svet se mi zdita pomembna lastna, domača ustvarjalnost in vzgajanje mladih slovenskih koreografov. S tem je povezano tudi jasno profiliranje ansambla, ki mora biti s svojimi posebnostmi prepoznaven v množici baletnih ansamblov po svetu. Umetniški ansambel je jedro vsakega programa.
Situacija v baletu in na sploh v SNG Ljubljana ni prav nič rožnata. Kako jo vidiš ti?
Zakaj bi bil ravno ti dober um. vodja baleta?
Vsak umetniški korpus ima svoje vrhunce in krize. Mnogo tega je povezanega z načinom vodenja, umetniškimi ambicijami in uspehi. Menim, da moje reference govorijo dovolj o mojih kompetencah za vodenje takšnega ansambla, s katerim sem kot koreograf in režiser nedavno sodeloval.
Pogovor s kandidatko Claudio Sovre pa si preberite v rubriki Ritem izjav https://www.paradaplesa.si/ritem-izjav/claudia-sovre-umetniski-vodja-mora-pozabiti-na-osebne-zamere-iz-preteklosti-simpatije-iz-sedanjosti-in-poskusati-biti-pravicen-in-enak-do-vseh/ Intervju s kandidatom Jeanom Sebastienom Colauom objavim v sredo. Izbrani kandidat bo vodil balet za čas trajanje mandata ravnatelja, to je do 9. februarja 2025, če se prej ravnatelj ne zamenja. O razpletu seveda poročamo, ko bo znano, koga bo predlagal Staš Ravter, kako se bo odločil svet Opere − ali ga bo potrdil ali ne, in seveda kaj poreče ministrstvo za kulturo.
dokument1 dokument2 dokument3 dokument4 dokument5 dokument6 dokument7F
Dopis GLOSE razkriva dogajanje v ljubljanski operno baletni hiši.