Slovesnost ob začetku predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije se je prvega julija začela s praizvedbo baleta Povodni mož v izvedbi ansambla in solistov baleta ter orkestra SNG Maribor v koreografiji Edwarda Cluga, direktorja Baleta SNG Maribor.
Tako smo ob 30-letnici samostojne države končno dočakali, da se tudi naša plesna umetnost novega časa začne obračati k slovenski kulturni dediščini. Ob slovenski obletnici državnosti praznuje tudi koreograf Edward Clug svojih 30 let umetniške kariere, ki se je začela v SNG Maribor takoj po osamosvojitvi države. Balet Povodni mož temelji na znani baladi našega velikega pesnika Franceta Prešerna, ki je spesnil tudi našo državno Zdravljico, s katero se je slovesnost tega večera začela v pozdrav Sloveniji; himni pa marca 2020 dodeljen znak evropske dediščine.
Slavnostni dogodek je potekal na Blejskem otoku v organizaciji ministrstva za kulturo RS, tudi bil prvi tovrstni kulturni dogodek na otoškem biseru Blejskega jezera, začel pa se s povabilom voditeljice Tajde Lekše in napovedjo slavnostna govornika, ministra za kulturo RS Vaska Simonitija in predsednice evropske komisije Ursule Van der Leyen.
Moj ogled predstave Povodni mož je bil na večer pred premiero, na generalki 30. junija, uprizoritveni slovesnosti pa sledila naslednjega večera ob neposrednem prenosu RTV Slovenije. In če kdo nejeverno sumi v nadmoči Povodnega moža, smo tega večera kar okusili njegovo nevihtno bliskanje, ki je tiste davne dni v plesnem vrtincu in objemu Povodnega moža odnesla tudi ljubljansko lepotico, prevzetno Urško s Starega trga, kjer se je veselo plesalo pod veliko lipo … Ob koncu generalke je ob grozečem črno-modrem nebu koreografu Clugu uspelo še reči, da se je najprej ukloni klavir in že so padale drobne kapljice. Ob njih in med njimi pa tudi prisotni urno stekli k blejskim ladjicam/pletnam, ki so privezane čakale ob otoku; razburkana vožnja čez jezero in na drugo stran se tudi dobro iztekla ob spretnem blejskem pletnarju; bili smo mokri, ne pa še povsem premočeni. Neurje se je zlilo vse do prihodnjega dne, otvoritvena slovesnost pa potekala v prijaznejši (vremenski) klimi, kot kaže, so ji bogovi bili naklonjeni.
Clugov Povodni mož se dogaja na krožnem plavajočem odru, prekritim s plesnim tlom, pričvrščen na otok tik ob strmem stopnišču poleg priveza ladjic, daje pa vtis otoškega krožnega tlorisa, ki sicer ni povsem okrogel, lahko pa bil ob kakem luninem siju. V sredini odra pa krožna odprtina, v kateri se vidno leskeče jezerska voda; je vodnjak obredja, tudi svetišče življenja (kar voda tudi je), lahko bi bil tudi tloris srednjeveške cerkve Marijinega vnebovzetja s samostojnim zvonikom, ki stoji na vrhu otoka. Koreograf Edward Clug po svojem konceptu in v scenografiji Marka Japlja že na začetku in ob pogledu na sceno odra kar večplastno snuje slovensko simboliko povodnega moža. Lahko bi se predstava poimenovala celo Blejski povodni mož, ko sledi Prešernovi baladi, vendar se v duhu koreografije dogaja na vodni površini Blejskega jezera v izvirni plesni poetiki Edwarda Cluga in uigrani izvedbi baletnih plesalcev SNG Maribor: Sytzeja Jana Luskeja/Povodni mož, Monje Obrul/Urška, Tijuane Križman Hudernik, Catarine de Meneses, Evgenje Koškine, Mirjane Šrot, Tee Bajc, Mine Radakovič, Luke Ostreža, Yuye Omakija, Davida Buffona, Jana Trniniča, Matea Magalottija, Tomaža Goluba in Alexandruja Pilce.
Tudi v avtorski glasbi Milka Lazarja zazvenijo mistične globine skrivnostnih tonov (godal in cimbal), na robu otoka tik ob odru ter v izvedbi glasbenikov SNG MB: Bojana Goriška/klavir, Zsofie Klacsmann/violončelo, Tamare Bakardzieva Kostadinova in Sausan Hussein/violini, Kristine Ramšak Špilar/viola, Matjaža Blažiča/akordeon, Zvezdane Novakovič/vokal in kvinteta trobil. Po odru se upočasnjenih korakov vije skupina deklet in mladeničev/plesalcev, ki se spoštljivo v loku nagibajo proti vodnjaku, kar veličastno pozdravljajo. Okrog dela vodnjaka pa postavljena sijoča kovinska vedra, nepogrešljivi predmeti minulih dni. Ob vedrih pa spleta obredje delovnih rok in drže, ko tudi vzvišena Urška vstopi na svojih visokih kopitih, ta istih vedrih, tokrat obrnjenih in vpetih v stopala. V teh nekaj plesnih korakih na nestabilnem plavajočem odru se tudi izpoje nešteto verzov o življenju minulih dni in simboliki časa, tudi o ošabnosti.
Mednarodno priznani koreograf Edward Clug s filigransko natančnostjo izriše in oživlja narodne običaje, povezane z vodo, kjer svojo poslikavo pridobijo še vesla, pa paličje, ki se v simboliki mnogokotnikov polaga ob središčni odprtini, ali ko čez palice razigrano preskakuje vesela mladost, tudi so del skrivnostnega poročnega obreda, predaje mladenke nenavadnemu ženinu. V gibalnem minimalizmu koreograf prefinjeno snuje plesne duete, ki največkrat niso v kontaktu, a vendar pristno simbolizirajo družabno poplesavanje, ki ga pospešujejo še veseli glasbeni toni, izpisujejo pa sugestivne roke, te tipalke čutenja, dajanja in sprejemanja, tudi se povežejo v oblike narodnega kola.
Kostumograf Leo Kulaš barvito sledi dogajanju na odru, ko ženski del ansambla krasijo lahki in prosojni kostumi, možje vodnega okolja so razgaljeni do pasu, črne elastične hlače pa opora za njih korake in delovanje. Lepa Urška je odeta v obleko z volani, ki deluje svečano, tudi poročno primerno. Povodnega moža obdaja eleganten zeleni plašč, ribjega luskinastega lesketa, ko se vzvišeno pripelje z ladjico in stopi na oder ter se napoti k svoji Urški. Hrepenečo Urško, ki se poigrava z vodo vodnjaka ali tiho upa in pričakuje svojega junaka, dobro odigra ter podoživlja Monja Obrul, tako kot tudi Sytze Jan Luske skrivnostnega in hladnega Povodnega moža. V koreografskem okviru se v vodnjak pričakovano potopi Povodni mož, pozneje pa v vodi tudi živahno hladijo in pristno uživajo bodoči svatje. (V vodah Blejskega jezera se je v sklopu gledališke uprizoritve že potapljalo, kar rane pomladi 80-tih, v gledališki igri Othello Nade Kokotović, ko se v mrzli vodi zgodi scenski umor Desdemone.)
Poročni ceremonial naznanijo zvonovi samostojno stoječega cerkvenega zvonika, tako kot so tudi ničkolikokrat bili slišni ob cerkvenih porokah. Plesna druščina pa z vedri v rokah na odru posnema nihaje zvonov v slikovito zasnovanih različicah prostorskih kombinacij. Vedra ob koncu pokrijejo še viteške glave, vidno polje svatov, ko jim Povodni mož z ladjico odpelje Urško po jezeru, v neznano ali pač znano. Potem še steče simbolično očiščenje za čudnim ženitvenim parom, tudi rajanje, zajeto v simboliki pomladnega obredja kultne Clugove predstave: Posvetitev pomladi, ko dekleta sede drsijo po gladki površini in se končno tudi pari med seboj prepoznajo ter začutijo. Ko življenje dalje teče po svoji začrtani krožnici zemeljske oble.
Sodobna baletna predstava koreografa Edwarda Cluga Povodni mož kar večplastno zaokroži naša narodna in mitološka izročila, v jeziku sodobne umetnosti jih tudi gibko umešča v aktualni čas. Povodni mož Edwarda Cluga se v novi sezoni napoveduje na odru SNG Maribor. Je optimistična informacija, saj sta na odru Blejskega otoka stekli le dve uprizoritvi, premierna in prva ponovitev, veliko truda in organizacijskih prijemov pa se kar kovalo že dve leti pred uprizoritvijo, ko je 2018 predstava bila že načrtovana.
Na koncu pa še pohvala za izvrstno predvajani TV-posnetek Uredništva za glasbo in balet premiere Povodni mož, posnete s šestimi kamerami in še dvema za povrh z daljave v režiji Aljaža Bastiča, praktično v stilu filmskega posnetka se osvetli ta slavnostni dogodek, hkrati pa v objektiv zaobjame tudi lepote Blejskega jezera in okolja, ki ga obkroža. Sodobna baletna predstava Povodni mož v izvedbi Baleta SNG Maribor ob Blejskem jezeru bi gotovo bila tudi privlačna turistična atrakcija, in to za več kot le za dve uprizoritvi.