Obiskovalci Poletne plesne šole so si podajali kljuke!

… (foto: Nuša Ofentaušek)

Poletna plesna šola (PPŠ) v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) je že tretje leto polnila dvorane Športnega društva Tabor, in to s plesalci vseh generacij, ko se jih je naštelo kar 130, ki so od jutranjih do večernih ur zavzeto vadili (od 8.30 do 20.30) ter si podajali kljuke od ene do druge delavnice štirih dvoran Doma Tabor in dvorane Stare mestne Elektrarne Elektro Ljubljana. V Šiški pa je vsak večer potekal izredni plesni tečaj za ljubitelje flamenka pod vodstvom plesalke in učiteljice flamenka, tudi plesne terapevtke Inme Lobato Diaz, ki je ob enem svojih prihodov v Slovenijo dejala: "Flamenko sem jaz. Flamenko je moje življenje."
Nina Meško, samostojna strokovna svetovalka za ples pri JSKD, organizira in vodi Poletno plesno šolo in jo je po večletnem premoru znova  pripeljala v Ljubljano, kjer je potekala pred tem kar 20 let (19791997). Na PPŠ so plesno rasla in se gibalno bogatila pomembna imena slovenske plesne scene, ki prepoznavno delujejo še izven naših meja. "Moj cilj je, da vsem našim uspešnim plesalcem, pedagogom in koreografom, ki so rasli in se nadgrajevali na PPŠ in ki so danes še aktivni izven naših meja, ponudimo vodenje plesnih ur v tem času. Veliko jih je že poučevalo v teh treh letih, nikakor pa mi ne uspe uskladiti terminov z Alešem Čučkom (Tanzttheater Wuppertal) in Boštjanom Antončičem (plesalec skupine Rosas). Tudi se v času PPŠ spotoma znajo ustaviti, pa čeprav le v pozdrav, tako kot nas je letos  prišel pogledat Jernej Bizjak pred odhodom na eno svojih koreografskih tekmovanj v Italiji," je med najinim pogovorom ob zaključku PPŠ dejala Nina Meško.
Jutranje vadbene ure so se začele z jogo, tako kot je že plesna stalnica, tokrat je bila to swinga joga hrvaške plesalke in koreografinje Sandre Šok, ki obeta boljšo telesno fleksibilnost, pač ena podzvrst od mnogih novodobnih vrst klasične indijske joge, ki je starodavno izročilo že več tisočletij človeške zgodovine, praktično odskočna deska za vse zvrsti gibanja in plesa. V večernih urah je Sandra vodila še kondicijsko delavnico: obdelavo telesa za plesalce II, kjer se je kar potilo ob poskokih in odskokih. Zjutraj je član ljubljanskega baleta, tudi solist Richél Wieles vodil zgodnjo baletno uro, namenjeno že bolj ozaveščenim baletnim plesalcem na stopnji III. Jutro se je začelo tudi s sodobno plesno  uro II ob švedski plesalki in pedagoginji Idi Hellsten, do nedavnega članici slovenske profesionalne skupine EnKnapGroup, sicer diplomatke SEAD plesne akademije.  
Največ plesnih prijemov ter opredeljenih učnih različic se je vrstilo na delavnicah sodobnega plesa, in te so bile kakor tudi večina preostalih povsem zapolnjene. Prvič je na PPŠ sodeloval mednarodno priznani koreograf in pedagog Milan Kozanek, ki je med drugim poučeval tako na SEAD, kot ARTS Akademiji Bratislava, včasih bil tudi član mnogih znanih mednarodnih plesnih skupin, posveča pa se študijam gibanja in plesa ob proučevanju kitajske ter japonske kaligrafije. Vodil je dva zanimiva pristopa k ozaveščanju plesne sodobne in talne tehnike: plesni klas III ter anatomijo gibanja III . Obe učni uri je začenjal s specifičnimi ogrevalnimi, masažnimi prijemi v dvojicah, v predpripravi vsesplošne telesne mehkobe in voljnosti, kar je nujno potrebno pri fluidni mehkobi in okretnosti talnega gibanja. Tokrat ni bilo ne vidnih ne slišnih nasilnih usmeritev ali trdih padcev, saj so se  telesa voljno prelivala, gibala ter plastično transformirala že ob rahlem vzgibu; je učitelj, ki bi dobrodošel tudi našim profesionalnim plesnim in baletnim ansamblom.
Potekale so tudi druge sodobne plesne delavnice nam že znanih pedagogov, kot je Dagmar Dachauer, ki je vodila sodobni ples III in ji je uspelo pridobiti tudi interesente za svojo novo in ustvarjalnejšo sodobno plesno obliko: gibalno raziskovanje, brez hrupa III. Nina Meško je tokrat, v tretji ediciji PPŠ, razpisala več delavnic, ki se posvečajo plesnemu ustvarjanju in koreografiranju, žal pa bila kar razočarana zaradi premalo prijav, ko je morala interesente odsloviti. Dagmar se je predstavila še s svojim projektom Wunderbare Jahre/Čudovita leta v spremljevalnem programu PPŠ na odru Plesnega Teatra Ljubljana (PTL) 26 junija ob 21. uri, 28. junija je sledil sporedu še prvenec plesnega in pedagoškega para Matevž Dobaj in Neus Barcons Roco: Tja blizu. Tako kot Mariborčan Matevž Dobaj je tudi njegova partnerica Španka Neus Barcons Roca diplomantka SEAD plesne akademije. Matevž se je po študijah medicine na mariborski Univerzi dokončno odločil za profesionalno pot plesalca, koreografa in pedagoga. Na PPŠ sta vodila za otroke (8+) in mladostnike (14+) dve simpatični in dobrodošli učni uri sodobnega plesa: nenehno padanje II, zasuk sodobnega plesa II. In tako kot je zapisano v naslovu, so mladi zbrano sledili uri, tudi neverjetno hitro shranjevali pridobljeno znanje ter ga nadgrajevali v svojih izvedbah. 
Na novo se je na  PPŠ organizirala kontaktna improvizacija na dveh delovnih stopnjah I in II, vodila pa jo aktivna skupina, ki redno organizira tovrstne improvizacije na Parmovi XXV v dvorani Stena, in sicer ob torkih ob 20. uri. Vsaka delavnica je imela vsakodnevno novi par učiteljev, kar je bila tudi svojevrstna novost letošnjega plesnega programa.
Po daljšem času je bil na sporedu PPŠ še program jazz plesa, ki ga je na dveh stopnjah v obliki sodobnega jazza vodila Iréne Wernli,  tečajnikom pa kar predstavljal ‘trd oreh’, vendar je ob njeni pedagoški razčlembi plesnega jazza na osnovne gibalne segmente ter ritmične poudarke na koncu tudi njen sodobni jazz dobil svojo dobro letečo izvedbo.
Vsa tri leta je na PPŠ prisotna Urša Rupnik s svojo sodobno učno obliko, ki jo je poimenovala ‘Follow The Flow’, in dovzetno ji sledijo plesne generacije ter polnijo njene delavnice. Vsa ta leta polnita svoje ure z različnimi generacijami tudi Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia, tokrat  s plesno kombinatoriko sodobna fuzija II, izkazala sta se med drugim z novimi pristopi v kombinacijah duetov na svoji delavnici partering II, ko so uro poleg mladih udeležencev zapolnjevali tudi učitelji kontaktne improvizacije. Nastja in Michal sta morala zapustiti prizorišče PPŠ zaradi svojih koreografskih obveznosti v Nemčiji, svoje tečajnike pa do konca zaupala Kaji Lin in Tamásu Tuzi, s katerima aktivno sodelujeta.
Na PPŠ je Marija Slavec, mednarodno aktivna  plesalka in pedagoginja, prvič predstavila gaga gibalno metodo. Bila je članica plesne skupine Batsheva Dance Company (od 2009 do 2012) in si pridobila tudi certifikat za poučevanje te metode, ki jo je razvil Ohad Naharin, vsakodnevno pa so jo prakticirali člani njegove izraelske skupine. Gaga je metoda, s katero se krepi telo, tudi dobi vpogled v lastne telesne zmožnosti, in se  pridobiva samozavedanje, je nagonsko gibanje, ki spominja na živalske oblike, tudi svojstveno gibalno doživetje telesne svobode. Delavnica je potekala neprekinjeno dve učni uri, brez odmora, odhodov ali prihodov, ko se je sledilo učiteljevim usmeritvam. 
Na novo so bili predstavljeni tudi novi prijemi v skupinskih vadbenih oblikah, kot je kreativna plesna metoda Laban Bartenieff (LBA); aktivirala  jo je Alexandra Baybutt na vsakodnevnih štirih učnih urah v jeziku opisovanja, vizualizacije, interpretacije ter dokumentiranja gibanja, kar temelji na izvirnem delu Rudolfa Steinerja, ko so vsakič obdelali izbrano tematiko in jo v okvirih skupine prepletali po prostoru. Posebno zabavna je bila štiriurna sodobna plesna delavnica užitek gibanja II, ki jo je vodila temperamentna Mehikanka Alicia Ocadiz, ko se je ob zahtevnih plesnih oblikah znašel tudi kak segment sprostitve ali zabavni gibalni utrip. Alicia sodeluje s Katjušo Kovačič, in leta 2015 sta  v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu (CD) Ljubljana uprizorili skupni projekt Dinamična ravnotežja.
Za plesne mentorje in pedagoge je bila organizirana tudi štiriurna delavnica ‘master clas’, ki jo je vodila priznana koreografinja in pedagoginja,  Nizozemka Joan van der Mast, s katero smo se srečali že na Plesnem izzivu festivala Front@ 2012 v Murski Soboti. Njeni delavnici so se pridružili naši uveljavljeni sodobni plesni učitelji, ki so dogovorjene teme razvijali ter analizirali, jih opisovali in izrisali na papirju, preden so jih sooblikovali v prostorskih gibalnih formah.
V soboto, 30. junija, je ob enajsti uri stekla še zaključna predstavitev dela plesnih klasov in delavnic PPŠ na odru Stare mestne elektrarne Elektro Ljubljana. Na ogled je bila tudi razstava plesnih krokijev, ki so jih interesenti pod vodstvom pedagoginje Ajde Tomažin pripravljali na tridnevni likovni delavnici ter ob obiskih plesnih delavnic. To je bil tudi eden od spremljevalnih programov poleg možnosti obiska MG+MSUM,  kjer je bil možen ogled Začasnega slovenskega plesnega arhiva Roka Vevra. Ob vsem dogajanju je na koncu sledilo še veselo druženje ob pikniku, in navsezadnje tudi poletni oddih v času poletnih počitnic.
Že skoraj je minil počitniški poletni julij, ko na plesno sceno že trkajo vabila za nove avgustovske plesne delavnice, in prva na vrsti je Plesno poletje v Ljubljani, ki bo potekalo od 6. do 17. avgusta v Studiu XXV na Parmovi 25, ob koncu meseca (od 25. do 30. avgusta) že sledi 6. edicija Vibre v Ljubljani, mednarodne poletne plesne delavnice, ko se hkrati že napoveduje tudi prvi plesni festival nove gledališke sezone 13.Front@ 2018 (od 28.avgusta do 1. septembra), ki tako kot vsa ta leta poteka na severovzhodu Slovenije, v Murski Soboti. Torej plesne vadbe in plesnega dogajanja nam ne primanjkuje niti med poletnimi počitnicami, zanimanje pa v tolikšni meri, da je vse dobro organizirano in obiskano,  čeprav se aktivnosti tudi prekrivajo med seboj. 

P.S. Članka žal nisem mogla opremiti s fotografijami, ker se svetovalki za ples Nini Meško preprosto ne ljubi poslati primernega izbora desetih fotografij, ki bi ilustrirale dogajanje na Poletni plesni šoli. Vedno, ampak vedno, pošlje link do spletne strani Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti in potem lahko iščem po njihovi nepregledni spletni strani. Ko fotografije najdem, pa jih ni možno shraniti, ker so zaščitene. Draga Nina, to je bila zadnja objava o dejavnostih, ki jih boš organizirala ti osebno (pa čeprav si v službi v javnem zavodu in te plačujemo mi vsi), ker takšne neprofesionalnosti, ki se vlečejo že dolga leta, pač ne bom več tolerirala! Očitno te medijske objave ne zanimajo. Tudi prav. Žal mi je edino plesalcev, za katere vem, da jim ni vseeno. Barbara Drnač, urednica spletnega portala www.paradaplesa.si