Scenski plesni polet leta 2020 oziroma letna kronologija plesnih dogodkov
Plesno leto 2020 se ni začelo prav obetavno. In le koliko načrtov se je takrat še spletalo. Danes pa jih gotovo ni malo, ki bi leto 2020 najraje pozabili ali pač preskočili. Ko se je nekajkrat moralo pozabiti na načrte, želje, vrtince, vzpone … In ko se je že obetal težko pričakovani vzlet na plesno trato pod vedrim nebom, pa znova ‘lockdown’ … karantena … Ko je žeja po plesu, gledališču, kulturnem dogajanju postala že kar neznosna. To je leto, ko je življenje krojila zlovešča gošča, virusna epidemija covida-19, in je tudi letošnji pregled plesnega dogajanja vezan na t. i. novo realnost. Je pregled dogajanja na plesni sceni, ki so in tudi se niso mogla predstaviti po načrtih, ko se je sproti odločalo, improviziralo, mašilo ter ukrepalo, da bi plesna umetnost le obdržala svojo visoko umetniško noto. Kronološki pregled sicer kaže, da letošnja plesna bera ni bila niti tako slaba, čeprav manj uprizoritev, ampak te na visoki ravni, tudi posvečene novi dobi in raziskovanju.
Prva plesna premiera leta 2020 je stekla 9. januarja na velikem odru Kulturnega centra Španski borci; predstava Free Standing ustvarjalcev in plesalcev v sestavi: Maša Kagao Knez, Kaja Lin Jagodič Avguštin, Joseph Nzobandora-Jose, Kany Obenga, v produkciji Studia 25. Predstava je bila povabljena v izbor nove mednarodne plesne mreže Pan-Adria, zasnovana pa po konceptu medsebojnega sodelovanja, in to brez posredovanja vodilne avtoritete koreografa ali režiserja. Komorna plesna predstava Free Standing se izkaže za dober primer umetniške prakse, ki sloni na novih temeljih kreativnega sobivanja in demokracije.
Prvo februarsko plesno dogajanje se je zavrtelo na večer kulturnega praznika, 8. 2., dogajalo pa v ljubljanski Kinoteki ob predvajanju enajstih kratkih plesnih filmov po izboru Matjaža Mraka in v organizaciji Plesnega Teatra Ljubljana (PTL) z namenom, da bi spregledani žanr plesnih filmov dobil tudi pri nas možnost razvoja. V ta namen je PTL organiziral prvo kreativno šolo plesnega filma.
In sta februarja bili na ogled še dve novi uprizoritvi dveh slovenskih avtoric, sicer uveljavljenih plesalk španskega flamenka, uvrščeni pa na spored Mednarodnega bienalnega festivala flamenka Bi-flamenko (Cankarjev dom, 14.−18.). Koreografinja in plesalka Urška Centa je prvega festivalskega večera na oder Kosovelove dvorane postavila svoj sodobni flamenko projekt: Eno-One. Koncept pa posvetila ženski, ki se želi odcepiti od družbenih stereotipov, tudi samozavestno stopati po svoji izbrani poti. Avtorica projekt povezuje z urbano glasbo (Robert Jukič, Tomaž Gajšt), flamenko pa spleta s plesno sodobnostjo Tine Habun.
Naslednjega dne je v okroglini Štihove dvorane postavljena mala arena, plesno-glasbeni koncept avtorice in plesalke Anje Mejač Prostor med nama je najin odnos. Projekt je nastal v Anjini koreografiji in povezavi s priznanim španskim koreografom, tudi učiteljem flamenka, Alejandrom Granadosom, na avtorsko glasbo Bowrein in izvajalci. Koncept združuje vzdušje dveh aren, kjer se človek bori proti biku, najprej v stilu španskih bikoborb, nato še na rodeu nekje v Teksasu. Naslov projekta pa uprizarja trenutek, ko v prostor vstopi nekdo drug, v areni je to bik ali potencirana žrtev. Zanimiv koncept, ki skuša flamenko večpomensko umestiti v odrski okvir.
Zadnji februarski vikend (21.−24.) je v Mariboru potekal v znamenju 35. Zimske plesne šole (ZPŠ) v organizaciji JSKD OI Maribor, dogajalo pa se v stavbi Karantene na Pobrežju 20. In tako kot vseh teh 35 let je Minka Veselič Kološa, samostojna strokovna svetovalka za ples pri JSKD OI Maribor, poskrbela, da je letošnjih 11 plesnih delavnic, ki so sledile ukrepom NIJZ, tudi potekalo v smeri gibalne in plesne nadgradnje.
V PTL so 27. februarja predstavili slovensko premiero plesne predstave Pokrm (Repost ali jedača) koreografa Milana Tomašika in slovaškega umetniškega društva tri4 v scenski postavitvi in režiji Jakuba Mudráka ter izvedbi plesnih performerjev (Sabina Bočková, Lukáš Homola, Jakub Mudrák in Veronika Tököly). V predstavi ne gre za vsakodnevno prehrano, temveč za vidik duhovne hrane, je zahteven koreografski zalogaj, tudi celovito oblikovan plesni projekt.
Zgodila se je nova tiskana beseda iz zvrsti plesne umetnosti, strokovna publikacija o baletu, ki je izšla v samozaložbi prof. dr Henrika Neubauerja: 100 let poklicnega baletnega šolstva v Ljubljani. Publikacija je posvečena 100-letnici delovanja prve operno-baletne šole v Ljubljani, tudi spominu na požrtvovalne baletne učitelje s Petrom Golovinom in Lidijo Wisiakovo na čelu, ki so omogočili napredek v razvoju slovenskega baleta. Ob izidu publikacije in v počastitev slavnostnega dogodka je 29. februarja potekala tudi novinarska konferenca v Orfejevem salonu Opere Ljubljana.
V petek, 6.marca, je bil v Veliki dvorani SNG Maribor premierno uprizorjen nov baletni triptih sodobnih koreografij: Falling Angels (Padli angeli) v izvedbi Baleta SNG Maribor. Premiera pa tik pred razglasitvijo epidemije virusa covid-19, ko je sedežni red bil kar zdesetkan zavoljo zahtevanih varnih razdalj. Baletni triptih sestavljajo tri koreografije treh mednarodno uveljavljenih koreografov različnih generacij: Alexandara Ekmana (Left Right Left); Edwarda Cluga (Handman) in Jířija Kyliana (Falling Angels). Prvič pri nas pa uprizorjena Kylianova koreografija črno-belih kontur, Falling Angels, ki temelji na ritmih slavnostnih obredov iz Gane, tudi sledi kompozicijski strukturi Steva Reicha Drumming. Koreografski deli Handman in Left Right Left pa predhodno že bili del premiernega programa SNG Maribor. In je uprizoritev treh baletnih del predstavljala zadnji plesni umetniški dogodek na velikem odru prvega tromesečja 2020, uprizorjen za gledalce v dvorani.
Naslednjega dne, v soboto, 7. marca, se je začelo še dvodnevno 28. državno tekmovanje mladih ustvarjalcev Opus 1, plesna miniatura v organizaciji JSKD, seveda po priporočilih NIJZ, saj je epidemija že kar trkala na naše meje. Državno tekmovanje se je dogajalo v KC Španski borci na odru velike dvorane pod umetniškim vodstvom Nine Meško, samostojne strokovne sodelavke za ples JSKD, ki je tudi predlagala tekmovalno temo Zvočno telo, kajti leto 2020 je bilo proglašeno za leto zvoka. Kmalu po zaključku tekmovanja in podelitvi zlatih, srebrnih in bronastih priznanj je bilo znano, da zavoljo virusne epidemije v Celju ne bo 12. mednarodnega tekmovanja Opus 1 2020.
Povsem zadnja marčevska plesna uprizoritev pa nosi naslov Postaja samobitno, avtorski plesni solo igralca ter buto plesalca Klemena Janežiča; premiero uprizorjena 12. marca na odru Stare elektrarne – Elektro Ljubljana (SMEEL) v produkciji zavoda Flota ter koprodukciji Bunker zavod. Na odru, obkroženem z gledalci, je gibalec Janežič pravšnjih razdalj in v petih slikah na petih postajališčih vrtinčil svoj krog notranje preobrazbe, svoja stanja pa slikovito seval po odru.
Zanimivo, da v letu 2020, ki naj bi bilo leto posvečeno zvoku, nenadoma prevlada naravna tišina; ko so se kulturni hrami zaprli, utišal šolski utrip, tudi zaustavil transportni ropot, celo glasnega govorjenja ni bilo slišati, sploh pa pod zaščitnimi maskami. Ja, nastopil je dvomesečni čas stroge virusne zaščite, ob tem ukrepu pa ozračje pridobilo novo moč svežine, prečiščene zračne vrednote.
Prvi kulturni premik se je začel 12. maja s plesnimi koraki na prostem, v središču Ljubljane pa v produkciji društva DUM po zamisli in v koreografiji Mateje Bučar v sodelovanju s Katjo Legin in Natašo Živković. Katja in Nataša sta na urbanih mestnih prostorih zaigrali vlogi kulturnih turistk, pohod pa poimenovali Dvojina − Javna površina. Z rdečimi premičnimi potovalnimi kovčki sta svoj gibalni pohod širili po Cankarjevi cesti, še na Trgu Republike, pa Kongresnem trgu … In čeprav je bil to čas že sproščenih spon covida-19, sta srečavali le redke mestne prebivalce, ulice in trgi pa še samevali.
Na drugem programu Televizije Slovenija je bil 3. junija predvajan plesni film; Gala baletni koncert: Večer baletnih duetov pri vas doma, posnet na odru Opere Ljubljana ob sodelovanju Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS), SNG Opera in balet Ljubljana ter Televizije Slovenije. Na sporedu so bili klasični dueti belih baletov, tudi koreografija Largo v spomin na koreografa Vlasta Dedoviča v izvedbi solistov ljubljanskega baletnega ansambla (Rita Pollacchi, Kenta Yamamoto, Nina Noč, Filip Jurić, Urša Vidmar, Filip Viljušić, Tjaša Kmetec, Ana Klašnja, Yujin Muraishi, Petar Đorčevski), iz Maribora pa gostovala solista: Yuya Omaki, Asami Nakashima in mednarodna baletna solistka Maia Makhateli k.g. Program pa simpatično oblikoval, režiral in poskrbel za montažo Lukas Zuschlag.
Prvi kulturni upi prihajajočega poletja so prileteli s festivalom Junij v Ljubljani, ko je znova zavibriral dobrodošli kulturni in poletni utrip mesta, tudi je na Kongresnem trgu montiran velik odprt oder. Prvi baletni večer na Kongresnem trgu (14. junija) je uprizoril ansambel ljubljanskega baleta: Večer novih koreografskih stvaritev. To je bil čas, ko sta baletna in plesna scena na novo oživeli, tudi se hitro prilagajali novim odrskim rešitvam na prostem, medtem ko so svetovna gledališča, še posebej plesni ansambli, obstali in utihnili. Tudi se je 68. Ljubljana Festival, lani bolj posvečen glasbi, moral na novo usmeriti na solistične zvezde in nove glasbene izvedbe, bilo pa odpovedano gostovanje baleta Spartak Bolšoj teatra. K sreči pa ni bilo odpovedano festivalsko gostovanje Baleta SNG Maribor, ko so 13. julija baletni sladokusci le prišli na svoj račun, tudi jih navdušil Baletni triptih sodobnih koreografij Falling Angels.
7. Festival plesnih perspektiv U(krep) − Nova realnost je potekal v juniju (12.−15.). Odprtje tega bienalnega festivala je bilo na odru Španskih borcev z gostujočo predstavo PLI avtorja in izvajalca Viktorja Černickyja. Naslednje festivalske dni pa se program perspektivno selil iz dvoran na odprte prostore in tlakovane površine. V program so bili vključeni tudi študentje AMEU, akademije za ples, in se je projekt o vremenskih spremembah Ajde Tomazin Velikan-ledena gora z Nino Pertot in Kristino Rozman širil vse do Špice.
Na PTL-jev razpis krakih plesnih filmov so se prijavili mentorji in koreografi, izbrani pa posredovali še svoje filmske vizije: Lara Matea Ivančič, Urša Rupnik, Julija Pečnikar, Katarina Barbara Kavčič Popič, Luka Ostrež, Daša Grgič in Ivy Tsui (Hong Kong). Skupina ustvarjalcev je zadnjega festivalskega večera video projekcije še v živo vtisnila na klančino Novega trga: Urša Rupnik, Julija Pečnikar, Tina Habe, Mitja Obed, Sara Janešković, Ana Bogarić. Prispeli so tudi gostje iz Maribora, mlade plesalke Zavoda Moja Kreacija pod mentorstvom Katje Gorečan in Mojce Kasjak, zaključni pečat 7. Festivalu plesnih perspektiv U(krep) 2020 pa pozno v noč vtisnil Luka Ostrež z avtorskim solom novih perspektiv Alienor.
Sredi junija (15.) je Akademija za ples, Alma mater Europaea (AMEU) predstavila Zbornik prispevkov in dogodkov, zbranih člankov sekcije za ples. Med predavanjem so prek spleta zbirali tudi vprašanja, največkrat usmerjena v študijski protokol, ob koncu pa sledili še odgovori. Tudi se zastavilo kar aktualno vprašanje: Ali telo misli? Odgovor je bil splošen, saj se dotika kognitivnih znanosti in njihovih dognanj; gotovo pa vredno poglobljenega razmisleka.
Poletje, kot smo vajeni, prinaša živahen festivalski utrip, med prvimi pa se junija (17.− 20.) osončil na zeleni jasi, obdani z drevesi parka Tivoli Spider (Pajek), festival radikalnih teles. Oder na prostem so postavili tam, kjer je stalo Plečnikovo letno gledališče. Prvega večera so na odprtem odru uprizorili performans De Facto (pojdi s seboj) dveh uveljavljenih sodobnikov, glasbenika Milka Lazarja in plesalke Leje Jurišič, navdušila pa s svojo izvedbo in romantiko odra pod zvezdami. Naslednjega dne je koreografinja in pedagoginja Saša Lončar s svojimi mladimi ustvarjalci iz Pionirskega doma Ljubljana v sodelovanju z Ano Romih pričarala vesel mladostni preplet plesnih miniatur: Iz mene poje veter, med drevesi, po zelenici vse do postavljenega odra, plesni veter pa zaveli: Nace, Nuit, Manu, Ana, Lana, Alja in Jernej.
Plesni studio XXV je tako kot vsako leto tudi tega 2020 pripravljal zaključno predstavitev svojega celoletnega programa, tudi vabil na ogled v njihovo vadbeno dvorano na Parmovi 25, nekdanjo Hišo plesa, kjer je 24. junija potekal ogled programa. Odposlanih je bilo manj vabil zaradi virusnih zaščitnih ukrepov in je bil to njihov zadnji nastop v tej dvorani, tudi zadnji klas, saj so se morali posloviti od teh prostorov, načrtovanih za rušenje. Kdaj pa, je še neznanka. Program so pripravile njihove pedagoginje, koreografinje in vodje vadbe ter tečajev: Kaja Lin J. Avguštin, Maša Kagao Knez in Urša Rupnik.
Hitra odločitev Nine Meško je pripomogla, da je stekla organizacija Plesne poletne šole 2020 v organizaciji JSKD RS (29. 6.−4. 7.). Program se je za 125 udeležencev odvijal po dvoranah Sokolskega doma Tabor, SMEEL, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (KGBL) z največ do 20 udeležencev v velikih dvoranah. Sodobne klase so vodili pedagogi: Neža Bojović, Katarina Shoaib, Vid Vidmar, Gregor Luštek, Igor Sviderski, Alicia Ocadiz, Raul Tamez, Uršula Teržan, Maša Kagao Knez in Kaja Lin J. Avguštin. Nekaj pedagogov iz tujine je moralo odpovedati svoj prihod zaradi epidemije svetovnih razsežnosti, iz New Yorka je prispela Nicole Speletic, tudi preživela obvezni čas virusne zaščite v karanteni, navdušena nad Slovenijo pa svoje bivanje pri nas podaljšuje. V sodelovanju z ravnateljico Višje baletne šole KGBL Tino Hribar so v baletnih dvoranah stekli klasi in delavnice klasičnega baleta za učence, pedagoge in plesalce, klase pa vodili: mednarodni koreograf, pedagog Leo Mujić, pedagoginji, baletni solistki SNG Opere in Ljubljana: Tjaša Kmetec in Rita Pollacchi; korepetitorka Kaja Lomovšek.
V Stari dvorani SNG Maribor je bila 3. julija uprizorjena nova baletna premiera sodobnega navdiha, koreografa in baletnega plesalca Gaja Žmavca: Little Creattion (Mala kreacija). Koreografovo baletno skicirko izpolnjuje osem koreografij, plesnih skic, ki si sledijo, se med seboj domišljeno prelivajo, ko izvajalci tudi osmišljeno gradijo svoje prefinjene prostore intime. Plesali so baletni plesalci, solisti Baleta SNG MB in povabljeni plesni gostje, ustvarjali pa v duetih ter solo oblikah: Tetiana Svetlična. Luka Ostrež, Olesya Hartman Marin, Ana Pandur, Arnika Matko Juvančič, Filip Jurič, Jelena Lečić, Sytze van Luske, Asami Nakashima, Yuyu Omaki in pevka Melanija Marković. Baletna estetika in plesna ekspresija malih kreacij je navdušila, žal pa napol prazno Staro dvorano, ki ima 300 postavljenih sedežev, zaradi obstoječih koronskih ukrepov zapolnili le s 100 gledalci.
Zadnjega julija (31. 7.) se je v PTL dogajal uprizoritveni eksperiment dveh premier v istem času, torej hkrati na razdalji okoli 3400 kilometrov. Predstavi naj bi sočasno stekli v PTL (koprodukcija PTL in Cabildo of Tenerife − Auditorio of Tenerife Adan Martin), in to s pomočjo online v dogovorjenem času ob 21.30. V dvorani PTL se je začelo v načrtovanem terminu, na otoku Tenerife pa s časovnim zamikom zavoljo nastalih tehničnih težav. Zato duet dveh premier ni mogel steči v živo z oneline projekcijo, ampak le s pomočjo pravočasno pripravljenih posnetkov. Avtorica projekta Stičišča srečanj na tej zemljepisni razdalji, koreografinja Carlote Manteco҄n, je projekt začela graditi s povabilom na ples moških in ženskih, starejših od 65 let. V Ljubljani so bile izbrane: Maja Culiberg, Metoda Pavlič in Majda Lekše, na zaključni predstavi pa se predstavile v treh razgibanih avtorskih segmentih in tercetu. Zaradi korone je bil projekt prikrajšan za gostovanje v živo, tako doma kot v tujini, kjer naj bi nastopila celotna ekipa izbrancev zrele generacije, tako iz Ljubljane kot tistih izbranih na Tenerifu.
1001 gib orientalskega plesa je naslov priročnika, namenjenega učenju orientalskih plesnih osnov, ki je medtem izšel in učno obogatil slovensko plesno sceno. Avtorica plesnega priročnika je Nataša Kočar, koreografinja in plesalka orientalskega plesa, po izobrazbi pa diplomirana geografinja in profesorica sociologije.
Mednarodni festival sodobne odrske umetnosti Mladi levi je potekal, tako kot smo že vsa ta leta vajeni, ob koncu avgusta (22.−29.), na sporedu pa stvaritve tako domačih kot tujih ustvarjalcev, razpršene po odrih: SMEEL, ŠD Tabor, Odprti oder Muzejske ploščadi, tudi na nekaterih mestnih lokacijah. Z izbranim programom so presvetlili ravnotežja med našo ranljivostjo in odpornostjo, izpostavili poligon krhkosti, strahu in jeze. Med obširnimi programskimi vsebinami tudi odkrivali pometene smeti pod slovensko državno preprogo. Italijanska umetnica Francesca Grilli je predstavila svoj projekt Iskre, 15 lokalnih otrok pa postavila na pozicijo moči in jih naučila palmije, oni pa izbranim odraslim osebam brali usodo z dlani. Bilo je prav resno, prisrčno, poučno in zabavno, ko so otroci postali svetovalci in učitelji odraslim. Edini plesni projekt Dvoriščno okno (Dancers Without Answers) se je dogajal v prostorih in produkciji DUM v koreografiji Mateje Bučar ter izvedbi Katje Legin, Kaje Lorenci, Tine Valentan in Vadima Fiškina. Festivalski zaključek je za spremembo potekal zadnjega jutra ob jutranjem svitu in poslušanju radijske opere Idem, pa ob levjem zajtrku v Stekleniku parka Tivoli.
Osrednji slovenski festival sodobnega plesa Fronta@2020 je kot vsa ta leta potekal konec avgusta (26.−29.) v Murski Soboti, tudi gostil prestižne mednarodne in domače plesne skupine. Obstajali so že Faričevi načrti novih festivalskih začetkov in poti, pa jih je korona razblinila, in je 15. Fronta znova bila usidrana v soboško mestno jedro na odprtih novih odrih in zelenicah pod geslom: Zaščiti sebe in druge, predvsem pa ne pozabiti na umetnost. Uradno odprtje festivala se je začelo zvečer 26. avgusta na odprtem odru pred Gledališčem Park z britanskim plesnim duetom Theo Clinkard & Leah Marojević in njuno serijo The Elsewhen Series, ki se je nizala vse do konca festivala. Povabljeni so bili slovenski plesalci, delujoči tudi na mednarodnih odrih, kot je Vrhničan Jernej Bizjak, ki deluje na Danskem, festivalu pa prispeval gledališče na štirih kolesih Za Ludwiga, ob glasbi in v čast obletnice velikega skladatelja Ludwiga van Beethovna (1770−1827), tudi v razmislek o svetu gluhonemih. Na odru Gledališča Park so gostili ustvarjalne utrinke, nastale med koronsko pandemijo tako domačih kot tujih umetnikov: Ana Cvelbar (O praznih prostorih); Fabio Liberti s svojo humoresko o globalnem Covid-19, tu in zdaj; Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia (DE-set); in tri video projekcije: Enya Belak Gupta (Modro črnilo); Magdalena Reiter (Zidovi), režija Janez Burger; Botis Seva (Can̕ t Kill Us All). Na istem odru je sledil še zaključek festivala z aktualno predstavo časa Trama ali zaplet v koreografiji Roser Lopez Espinose in španske skupine, kjer pleše tudi Sobočanka Anamarija Klanjšček.
V PTL je 12. septembra predvajana video projekcija plesnega dela v nastajanju, ko plesalca Nataša Đurić (Ljubljana) in Nikola Pavlović (Beograd) nista mogla več stopiti v neposredni stik zaradi zaprtja meja, da bi lahko na odru končala svoj delovni proces in uprizorila načrtovano slovensko premiero plesnega projekta Kodeks totenizma v Pavlovićevi koreografiji. Na počitnicah sta se dogovorila, začrtala in postavila skupni projekt, sicer oba študenta plesnih akademij, Nikola študijsko usmerjen v koreografijo; in so v vodo padle načrtovane uprizoritve: 12. 9., 29. in 30. 10.
V dvorani Plesnega foruma Celje (PFC) že dvanajst pomladnih let organizirajo Korpus, koreografsko platformo mladih ustvarjalcev, v letu 2020 pa trinajsto po vrsti, le da je tokrat z mesečnim zamikom potekala v septembru (18.−20.) v podnaslovu Praznuj življenje s plesom. Prvi otvoritveni večer, Prepletanja, je potekal ob izboru avtorskih plesnih miniatur z državnega tekmovanja Opus I 2020 v izvedbi celjskih mladih ustvarjalcev in gostov iz Cerknice, Velenja, Ljubljane, Kranja, tudi se izpostavil mladi plesni rod PF Celje v koreografijah Gordane Stefanovič Erjavec.
Drugega večera je sledila celjska premiera Ane Cvelfar O praznih prostorih, nato še projekcija Aje Zupanec, njen gibalni eksperimentalni video GEA ter magistrsko delo v produkciji AGRFT-Umetnost giba, mentorstvo izr. prof.mag. Uršule Teržan. Druga premiera 13. Korpusa se je zvrstila zadnjega festivalskega večera: Sister-Hud po idejni zasnovi in v koreografiji Gee Erjavec ter izvedbi in soustvarjanju njenih plesalk PFC: Ajde Botolin, Ane Cizej, Nane Čulk, Zale Medved, Alje Peček, Sare Praznik, Ane Sodja, Iza Teršek. Plesalke PFC, tudi že gimnazijke, se izkažejo kot zrele ustvarjalke v predstavi svojih dojemanj časa in okolja, iskrenih misli, zamisli in dejanj. Platforma sodobnega plesa − Kreativne refleksije 2020 je v Mariboru potekala pod umetniškim in programskim vodstvom Mojce Kasjak od 31. avgusta do 6. septembra. Na široko zasnovanem programu so v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) sledile tri premiere in delo v nastajanju poleg učnih in drugih uprizoritvenih programov. Prva in otvoritvena premiera Nič tudi deluje (Shakira Shakira) − Etude na Madono je nastala po konceptu in koreografiji ter izvedbi Jasmine Križaj in Simona Weherlia, kot inovativno zasnovan projekt vzgibov, valovanj in energetskega vzgona. Drug premiera, Soseska izgubljenih pomenov, je nastala po zasnovi in koreografiji Matevža Dobaja ob soustvarjanju in izvedbi: Neusa Barconsa Roca, Matevža Dobaja, Tilna Beigota, ko gibko zavibrirajo, tudi se slikovito ubesedijo takrat še neslutena stanja leta 2020, na koncu pa se kar zamisli …
V Minoritski cerkvi so svoje delo v nastajanju Oči, ki letijo predstavile: Anja Bornšek, Barbara Kanc, Tina Valentan, svojo raziskovalno instalacijo notranjih oblik ob soočanju z zunanjim in obratno.
V produkciji Zavoda MOJa Kreacija in PIMa je premiero ugledal avtorski projekt Katje Gorečan ter Mojce Kasjak, koreopoezija: Neke noči neke deklice nekje umirajo, v dramski interpretaciji uglasbene poezije Alenke Vidrih. Ko štiri srednješolke v koreografiji svoje mentorice Mojce Kasjak zavzeto gnetejo, razgibajo ter niansirajo težo obstoječe realnosti, ko nisi več gospodar svojega telesa: Petja Golec Horvat, Ivana Kocutar, Ajša Mara Kacjan, Simona Bobnar Radenković.
Na Platformi je gostovala tudi koreografinja Alicia Paulina Ocadiz Arriaga s svojo obnovljeno ter skrajšano verzijo Sestavi se, na avtorsko glasbo in izvedbo v živo Aleksandra Kuzmića, v sodelovanju z Odprto plesno sceno Festivala Lent in v izboru Minke Veselič Kološa. Nova plesna izpoved Sestavi se se izkaže za čudežni plesni gejzir, energetski vir strasti in izvirne umetniške izpovednosti.
V Minoritski cerkvi LGM, tudi ob njihovi podpori je bila 3. oktobra uprizorjena plesna predstava pomenljivega naslova Materija koreografa Bena Novaka, na povabilo in v produkciji PIM, v izvedbi njihove plesne skupine Š.I.K.: Anja Spasovski, Nadja Spasovski, Vanja Kolanovič, Vita Trantura, Nika Zidar, Jasna Robnik. Koreograf Beno Novak je plesalkam PIM znanje o materiji dobesedno zlival v njihovo plesno okrilje, tudi so ga docela razumele, zaplesale in občutile veter, lahkotnost tokov, moč vode in se zavzeto predale veletoku koreografske in učne snovi: materija.
SNG Opera in balet Ljubljana je 22. septembra končno lahko uprizorilo premiero baleta Gusar, načrtovano za pomladni april (brez covida-19), in je to baletno razkošje 19. stoletja tudi prvič bilo uprizorjeno na ljubljanskem odru. Balet Gusar je uglasbil Adolph-Charles Adam, svojo veličastnost pa pridobil v koreografiji Mariusa Petipaja, sicer nastal po libretu pisatelja Julesa H. V. de Saint Georgesa, navdahnjenega s pesnitvijo lorda Bayrona. Umetniški vodja ljubljanskega baleta Petar Đorčevski je za koreografsko postavitev povabil znanega španskega koreografa Joséja Carlosa Martíneza, za glavni vlogi na premieri pa eminentna baletna solista, Maio Makhateli k.g./Medore, za naslovno pa Vadima Muntagirova k.g. Muntagirov je prvak Kraljevskega baleta v Londonu, tik pred premiero in zaprtjem meja Velike Britanije pa moral nemudoma oditi; kar se je tudi sicer dogajalo v globalnem umetniškem svetu z eminentnimi solisti. Praktično čez noč je bil za vlogo Konarda-Gusarja ter za specifiko odra Opere Ljubljana pripravljen prvak Dunajske opere Jakob Feyferlik k.g. Vsekakor je to bil velik premierni in baletni dogodek, izpostavljenih številnih vlog, tudi se odlično predstavil celotni ansambel, predvsem pa se izkazali baletni solisti: Ana Klašnja, Filippo Jorio, Lukas Zuschlag, Tjaša Kmetec; na petih ponovitvah pa glavni vlogi zaplesali: Rita Pollacchi & Kenta Yamamoto, Nina Noč & Yujin Muraishi.
Zadnja plesna uprizoritev pred drugim ‘lockdownom’ in z gledalci v dvorani se je v zaporedju dveh oktobrskih dni (15. in 16.) zgodila v Španskih borcih, štirikratna premiera Odvečni v podnaslovih: Čas bežnosti, Samostoječi, Privid, Milost, v produkciji Zavoda En-Knap in po konceptu Iztoka Kovača, navdihnjenim z esejem pisatelja Ilije Trojanowa Odvečni človek in izvedbi profesionalne plesne skupine EnKnapGroup (EKG): Giorgia Belotti, Luke Thomas Dunne, Katja Kolarič, Rada Kovačević, Radoslav Piovarči, Tamas Tuza, ob glasbeni spremljavi v živo dveh priznanih glasbenikov: Damir Avdić, Tomaž Grum. Premiera se je zgodila en mesec pred napovedjo, ker je Kovač k sreči zaslutil nove ukrepe in so pohiteli z realizacijo predstave, ki se komponira tu in zdaj v duetu plesa in glasbe ter na zasnovanih temeljih. Odvečni kar slikovito odsevajo stanja časa, ko spregovorijo o aktualnem zdaj v novodobnem jeziku scenskih plesnih in glasbenih oblik, tudi prepričajo v odličnosti izvedbe umetnikov. Je plesno izpovedna skicirka o skupnosti, ki jo niansirajo dueti borb, solo vzkliki, napihovanja premoči, z rogato naglavno masko pa se še humorno obarva.
Tega oktobrskega tedna je stekla še novinarska konferenca o mednarodnem sodobnem opernem projektu BalerinanirelaB (po navdihu romana Balerina Marka Sosiča) ustvarjalcev: Petre Strahovnik (zasnova glasbe in zvoka), Rocce (režija in oblikovanje prostora), Sanje Nešković Peršin (koreografija), ob napovedi premiere v Linhartovi dvorani CD za ponedeljek, 19. oktobra, ko do premier niti ni prišlo.
Od takrat naprej pa znova gledališke in plesne dvorane neslišno samevale. Tudi je Cankarjev dom Ljubljana lahko realiziral le dve predstavi mednarodnega plesnega abonmaja Veličastnih 7 2020: 25. 1.−’2020’ Znanstveni kabaret Ivice Buljana po motivih Y. N. Hararija in 6. oktobra Otoki (Islands) Carolyn Carlson Company.
Odri so utihnili, plesna umetnost pa nikakor ne, kajti ustvarjati in krepiti se je začelo od doma tako kot ob prvem ‘lockdownu’, nove zamisli tudi individualno posredovati z novo zaslonsko online tehnologijo.
Prva online premiera se je zgodila na ta veseli kulturni dan, 3. decembra, v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana ob 19.30, glasbeno scenski projekt (P)osebno. Pred nastopajočimi prazničnimi dnevi 17. decembra si je bilo moč ogledati tudi njihov online prispevek treh Božičnih miniatur, glasbe, plesa in Božičnih pesmi. V slovo letu 2020 in v pozdrav novemu letu pa so na spletu 29. decembra uprizorili še svojo drugo premiero (P)osebno II novih glasbeno plesnih miniatur.
Živa 2020, festival mladih plesnih ustvarjalcev JSKD RS, je Nina Meško pripravila za ogled v online obliki 19. decembra ob 18.uri, posvečena pa stoletnici rojstva Žive Kraigher (1920−2011), plesne pedagoginje in koreografinje, po kateri je festival dobil tudi ime.
Istega dne le ob 20. uri je bila predvajana spletna online premiera PTL: Blance Arrieto: Začasno poravnana telesa, Realignments.
Na radiu Marš je bilo 22. decembra na ogled delo v nastajanju: Ženske, ki so me nosile, po konceptu in koreografiji Dalande Diallo, v duetu z Mašo Kagao Knez, ob intervjuju v živo z Janom Podbrežnikom.
Opera in balet SNG Maribor je na online povezavah uprizorila Tridelni božični koncert (24.−26. 12.). Premiera Nanine pesmi v režij in koreografiji Valentine Turcu je predvajana na dan božičnega praznika (25. 12.). Naslednjega dne, na državni praznik neodvisnosti in enotnosti, 26., je bil uprizorjen še Božični gala baletni koncert klasičnih del in novih koreografskih uspešnic.
Ples je umetnost sedanjika; rek, ki ga je izrekel slavni Merce Cunningham (1919−2009), tudi še vedno drži, kar kaže tudi naša plesna bera 2020, če ne vedno po vsebinah, vendar po izvedbah ter korakanjem s časom pa prav gotovo in za vedno. Želim vsem nam, da lahko plešemo, saj ples krepi in zdravi, plesnim umetnikom pa veliko plesnega navdiha in uspešnih dni v letu 2021.
