Niki Jacqueline Vrabič je šefica plesne šole Vibe iz Maribora, ki se vrača iz poljskega mesta Kielce s tremi naslovi najboljših na svetu, ki sta jih priplesala njena plesalca Ian Hotko in Vanesa Praunesis! O prvenstvu, selitvi v nove prostore nad restavracijo Rožmarin aktualnega mariborskega župana Saše Arsenoviča, o motivaciji, o materinstvu!
Draga Niki, lep pozdrav, in zelo zadovoljna prihajaš z aktualnega svetovnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih, hip-hopu, poppingu, hip-hop battlih, breakingu, verjetno me boš še dopolnila s kakšno zvrstjo. V čem se kaže tvoje zadovoljstvo, kako številčna je bila tvoja ekipa oz. ekipa Plesne šole Vibe in kaj vse ste dosegli?
Pozdravljena! Ja izredno sem ponosna na vse naše plesalce, ki so v oktobru kot del slovenske reprezentance zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu na Poljskem. Ogromno časa, treninga, energije in odpovedovanja je potrebnega za kvalifikacijo na svetovno prvenstvo. Vsi naši plesalci so na odru dali od sebe resnično vse, kar pa je definitivno rezultat njihovega dolgoletnega dela, podpore staršev na vseh področjih in seveda trenerjev ter vseh mentorjev, ki so del njihove poti. Naša ekipa je bila tokrat sestavljena iz 16 solistov in dvojic, ki so tekmovali v 14 različnih kategorijah. Letošnje svetovno prvenstvo je predstavljalo poseben izziv, saj so bile kategorije množične, skupno se je svetovnega prvenstva udeležilo kar 4500 tekmovalcev iz mnogih držav.
Na Poljskem je sodnike prepričal naš plesalec Ian Hotko, ki je postal trojni svetovni prvak. V kategoriji hip-hop battle (starejši mladinci) si je izboril 1. mesto med 70 plesalci. Prav tako je po odličju posegel v kategoriji popping solo (starejši mladinci). Skupno s soplesalko Vaneso Praunesis pa sta se pod mentorstvom Gašperja Kunška zavrtela na najvišjo stopničko tudi med popping pari. Vanesa Praunesis je prav tako postala vice prvakinja v kategoriji hip-hopa battle (mlajši mladinci), kar je bila pa dodatna češnjica na vrhu. Takšnih rezultatov na svetovni ravni smo izredno veseli, saj je bila konkurenca resnično močna. Hkrati pa se zavedamo, da je za prav vsakim rezultatom svoja zgodba in ogromno truda, kar nas navdaja s ponosom nad celotno našo ekipo.
Bi dejala, da so se pričakovanja uresničila ali ravno nasprotno, vse je bilo nepredvideno?
Moram priznati, da smo po tihem upali, da bo Ianu uspel naskok na najvišja mesta, saj je za nami izredno uspešna sezona, kjer je na državni ravni dosegel vsa prva mesta v vseh kategorijah, vendar nikoli ne veš, kaj tekmovanje v takšni konkurenci prinese. Marsikaj je na tekmah nepredvidljivo, kljub temu da si zmeraj želiš, da bi se obrnilo najboljše možno za vse plesalce, vendar zmeraj temu ni tako. Včasih nas preseneti v pozitivno smer, včasih negativno. Kljub temu naše plesalce učimo, kako sprejeti tudi to, kadar ne gre vse po načrtu, saj je takrat najtežje ostati močan ter zaupati sebi in svojim sanjam še naprej.
Kaj konkretno pomenijo ti rezultati svetovnega nivoja za slovenski ples in za tvojo šolo?
Definitivno za našo plesno šolo inspiracijo marsikomu. Že to, da plesalci vidijo, da je mogoče, marsikomu razpre krila in ga navduši, da trenira še več in razvija svoje sposobnosti v vse smeri. Pred desetimi leti si ne bi upali sanjati o takšnih rezultatih.
In verjetno tudi za razvoj plesalca/plesalcev, ki tekmujejo? V čem je največja prednost tekmovanj?
Prednost je predvsem motivacija in novi izzivi, ki nas potisnejo, da prestavljamo svoje meje. Vsako tekmovanje pa spremlja tudi veliko druženja, odkrivanja novih krajev in poznanstev.
Kako pa si bila zadovoljna z organizacijo na Poljskem in seveda s sodniško ekipo? Ta vam vedno malo ‘žre živce‘?
Organizacija je bila super, saj je tekmovanje potekalo tekoče in po načrtu. Glede sodniške ekipe pa je ocena vedno subjektivna, kar težko komentiram glede na to, da sem sama v sodniških vrstah.
Ali tvoja ekipa na tekme še vedno odhaja z žarom ali je kdaj prisotna tudi slaba volja, nejevolja, trema?
Žar, trema in pričakovanja so zmeraj prisotni. Se pa udeležujemo različnih tekmovanj in prisluhnemo plesalcem, kar si oni želijo, ter skupno z vsemi trenerji ocenimo, katera tekmovanja so primerna za katero skupino, par, soliste. V kolikor nam kje ni všeč, se prilagodimo in v naslednji sezoni spremenimo tekmovalni načrt.
Če prav vem, si zamenjala vadbene prostore in si zdaj čisto v središču Maribora. So to zdaj pravi prostori za ustvarjanje?
Jaaa, še sama prav ne morem verjeti. S sestro sva že minuli dve leti iskali prostore, saj so nam prejšnji prostori postali premajhni. Trenerji so sicer izvajali čudeže, vendar sem si res želela, da so vsi pogoji izpolnjeni, zato da se lahko izvajajo kakovostni programi brez prostorskih omejitev. In res smo letos našli za nas popolne prostore (nad restavracijo Rožmarin, Gosposka ulica 8), ki nas navdihujejo iz tedna v teden. V trenutku, ko so prišli plesalci, se je Vibe preselil. Vesela in ponosna sem, da smo našo sedmo sezono začeli s takšno spremembo.
Kdo pa je poleg tebe še v ekipi? Ste se kaj okrepili od najinega zadnjega pogovora pred leti?
Kot moja desna roka je zmeraj moja sestra Amadea Rhea Vrabič, na katero se lahko zanesem stoodstotno na vseh področjih že od nekdaj. Je z mano od samega začetka in mi pomaga razvijati vizijo za naprej. Vem pa, da plesne šole ne bi mogla peljati v tej smeri, če nebi imela takšne ekipe. Del hip-hop ekipe so tudi Tamara Bohl, Rok Marin, Kristijan Terglav, Daša Lukić, freestyle ekipo sestavljajo Gašper Kunšek (kot vodilni mentor freestyle solistov), Jan Paveo in Alja Sedonja. Svojo ustvarjalnost na modern področju z nami deli Anita Čanadi in od letošnje sezone naprej je ekipa bogatejša še za Suzano Majer, ki poučuje na področju jazza. Prav tako se je letos na svojo pedagoško pot podalo še pet novih pedagogov. Tako da je naša ekipa res barvata, in menimo, da se prav po tem razlikujemo od ostalih, saj lahko plesalci črpajo nova znanja na različnih področjih pri več trenerjih. Če so bile moje sanje o plesni šoli z dušo, neomejenih raziskovanjih, napredku, pa nikoli ne bi upala niti sanjati o takšni ekipi, ki jo imam zdaj. Oni so zraven plesalcev moja inspiracija. Moji stebri.
In če prav vem, boš kmalu postala mama. To ti bo dalo novih energij, novih zamisli in te mogoče tudi malo upočasnilo v tem tempu plesnega življenja, kajne?
Letošnje leto je zame definitivno leto sprememb. Komaj čakam tudi, da vidim kaj mi prinese to novo obdobje, saj si za zdaj še ne znam predstavljati. Če pa mi bo upočasnilo tempo, hm, mogoče mi bo svet obrnilo na glavo, ampak mislim, da se bo še zmeraj vrtel z enako hitrostjo.
Kaj na koncu sporočaš našim bralcem in bralkam? Mogoče klasično vprašanje Zakaj naj plešejo?
Ker ples izboljša kakovost življena in ti odpre okno, da sebe vidiš drugače ter premakneš meje, ki so bile prej videti nepremakljive. Je veselje, strast in svoboda. Je vse, kar potrebuješ.
Hvala. In čestitke ter vse dobro!
