Plesalki Naomi Uma Zorman in Klara Klun opozarjata nase s sporoščeno, a odločno plesno prezenco in kakovstjo!
Pozdravljeni, Klara in Naomi. Je poletje čas, ko ne mislita na ples, plesne konstrukcije ali pač ravno nasprotno, delata načrte za prihajajočo novo sezono, se udeležujeta kakšnega plesnega ‘workshopa’?
Naomi & Klara: Pozdravljeni! Poletje sva med drugim namenili počitku po šolskem letu, da se telo regenerira, vendar pa naju misel na ples ni zapustila. Obedve sva se v začetku počitnic udeležili nekaj ‘workshopov’, na morju improvizirali in plesali na prostem ter med počitnicami že delali bežne načrte za prihajajočo sezono.
A vendar nekaj počitnic sta si privoščili, kajne? Tudi počivati se je treba naučiti, kajne? Kje sta bili, kaj sta delali oz. počneta v teh poletnih dneh?
Naomi: Po končanem šolskem letu sem se kot vsako leto do zdaj udeležila Poletne plesne šole, organizirane iz strani JSKD, od katere sem pridobila veliko novega znanja in novih možnosti toka giba. Po nekaj tedenski pavzi, ki je vključevala regeneracijo telesa, začenjam z Mednarodnim poletnim baletnim seminarjem Dancs Piran. Z mislimi pa sem tudi pri ustvarjanju plesnih miniatur in morda novih projektov.
Klara: V začetku julija sem se udeležila GIBOSFERE, gibalnega seminarja, ki ga je organiziral Zavod 0.1, v sklopu katerega sem imela možnost sodelovati na ‘workshopih’ Andreje Rauch Podrzavnik, Jerneja Bizjaka, Vite Osojnik in Leje Jurišić. Seminar je bil vrhunski in pridobila sem ogromno novega znanja ter izkušenj. Takoj za tem smo z družino za dva tedna odšli na hrvaško obalo, tam pa sem si uredila spalno in prehranjevalno rutino. Še posebej zaključek letošnjega leta je bil namreč zame zelo intenziven, tako da sem imela na morju čas za počitek in delo na sebi. Trenutno sem v Ljubljani in čas izkoriščam za druženje s prijatelji ter obiskovanje sorodnikov. Občasno grem tudi v Bast (Bastarts Academy), svojo plesno šolo, kjer lahko tudi zdaj plešem in prosto ustvarjam.
Spomnita nas, kako je prišlo do vajinega dueta pred časom in kaj je tista skupna točka, ki vaju druži?
Naomi & Klara: Ker sva med karanteno skupaj improvizirali, sva v lanskem natečaju videli priložnost za najino prvo skupno sodelovanje. Večkrat plesno sodelujeva, saj sva dobri prijateljici in sošolki, ki pa sva si karakterno popolnoma različni. Misliva, da naju ravno ta raznolikost združuje, saj se prek nje dopolnjujeva. Praviva, da sva na isti valovni dolžini.
Se vama zdi, da je kreirati duet težje kot pa recimo solo točko, saj vendar je potreben nek kompromis, kajne?
Naomi & Klara: Dobro vprašanje. Seveda je ustvarjanje sola lažje, saj se ni treba nikomur prilagajati. Meniva pa, da od dueta bistveno več odneseš. Če vzameva naju, za primer, se ena od druge učiva materialov in veščin, hkrati pa deliva med sabozamisli in različen pogled na stvari. Pri naju je prednost tudi to, da združujeva znanje baleta, jazza in sodobnega plesa. Tako lahko ustvariva koreografijo, bogato z različnimi tehnikami in kvalitetami.
Lani sta opozorili nase že z nagrado na natečaju Naj plesna zvezda, ki ga je organizirala Akademija za ples. Letos sta znova nagrajenki, navdušili sta z duetom iz video plesnega filma BITi/Beat. Kaj nam želita povedati, sporočiti s tem filmom?
Naomi & Klara: V aprilu je naša šola gostila Uprizoritvene akcije (Student Cuts 2022), festival, na katerem so sodelovale umetniške gimnazije Slovenije. Učenci smo bili povabljeni k sodelovanju in Klara je dobila zamisel, da bi ustvarili plesni film. Naomi jo je takoj dopolnila z zamislijo o vključitvi performativnosti in nastala je zamisel o plesno-performativnem filmu. K projektu sva povabili Voranca Briclja, ki je prevzel snemanje in montažo, pozneje pa se nam je pridružil še Edi Halilagić, ki je veliko pripomogel pri snemanju. Tako smo pod skupnim avtorstvom ustvarili plesno-performativni film BITi/BEat. Koncept filma je odnos med dvema osebama, dvema telesoma, ki sta povezana s stikom, dotikom, vdihom, izdihom, gravitacijo in bitjem srca, pri kreiranju pa naju je vodilo kratko avtorsko besedilo: “Moja koža se počasi dotika tvojega telesa. Dotik za dotikom se kot reka zlijeva v eno in nikoli ne obstojiva … dokler se bitje ne ustavi in sva le dve minljivi telesi.” 24. maja je BITi/Beat postal tudi eden od treh prejemnikov glavne festivalske nagrade Videomanije 2022 – festivala mladinskega filma.
Je pomembno sodelovati na takšnih natečajih in zakaj?
Klara: Gotovo, saj si nabiraš nove izkušnje, ki so lahko zelo koristne. Hkrati natečaji pripomorejo tudi k prepoznavnosti. Predstaviš, pokažeš sebe in svoje delo ter s tem opozoriš nase. Med drugim jemljeva natečaje tudi kot nek pokazatelj, kje sva na svoji plesni poti in na čem morava še delati. Odzivi (s tekmovanj, s strani trenerke, plesnih učiteljev in drugih plesalcev, pa tudi od ljudi, ki se ne ukvarjajo s plesom …) naju usmerjajo, kje se morava še izboljšati, na kaj morava biti bolj pozorni in v katero smer naj greva.
Sta zdaj že kaj bližje zamisli ali pa kar realizaciji – postati plesni umetnik ali pa še vedno meša misli kaj drugega?
Naomi: Z vsakdanjim delom in treningi stremim k bodočemu profesionalnemu plesnemu ustvarjanju. Seveda pa me do realizacije le-tega čaka še dolga pot potrebne izobrazbe, delavnic, nastopov, avdicij in neizogibnih neuspehov, padcev in dvigov.
Klara: Nedvomno si želim pustiti svoj pečat na slovenski plesni sceni, glede poklica pa se oprijemam zamisli, da bi imela psihoterapije s plesom, saj me zelo zanima psihologija. Te sicer ne bi šla študirat, v načrtu pa imam terapevtsko izobraževanje, ki bi ga opravila po plesni akademiji. Fascinirana sem nad človeškimi odnosi in načinom razmišljanja (drugih) ljudi, to pa bi združila s svojo večno ljubeznijo: plesom. Kar pa ne pomeni, da se ne bom udejstvovala kot plesna umetnica oziroma kot bi rekla ena od profesoric – kot plesna ustvarjalka (smeh).
Bi bili pripravljeni študirati na Akademiji za ples ali se bosta raje odločili za širni svet?
Naomi: Pred dobrim letom mi je sodobno plesno pot prekrižal klasični balet, ki me vsakodnevno navdušuje s težavnostjo in lebdečimi gibi. V času gimnazijskega izobraževanja sem spoznala baletno neoklasiko, ki me je pritegnila s telesno kontrolo kvalitet baleta v povezavi s sodobnim plesom. Ker takšnega izobraževanja slovensko visoko šolstvo žal ne ponuja, želim svoje plesno izobrazbo nadaljevati v tujini, v možnih šolah, kot so NDT, P.A.R.T.S. in The Juliard School …
Klara: Nad Akademijo za ples sem navdušena, že odkar se je odprla študijska smer jazz, in sem se zaradi svoje čudovite trenerke Lucije Velkavrh, ki je predstojnica jazz katedre, podrobneje seznanila s študijskim programom. Vendar me zadnje čase zelo vleče v koreografske vode in improvizacijo, še posebej kontaktno. Tako da ne vem še čisto natančno, kaj bom naredila. Bom videla, kako bom razmišljala na koncu četrtega letnika in kakšne želje bom imela takrat. Seveda pa se v četrtem letniku preizkusila na avdicijah akademij tako v tujini kot tukaj, v Sloveniji.
Kaj se vama zdi pomembno v teh letih, v katerih sta zdajle? Misliti na daljno prihodnost ali misliti na tukaj in zdaj?
Naomi: Zaradi rednih dnevnih plesnih obveznosti (vsakodnevni prisotnosti sodobnega plesa in baleta) stalno čutim pritisk profesionalnosti in potrebe o zgodnji uspešni karieri. Del mene bi kljub temu rad živel vedra, neugnana, polna najstniška leta. Ob vseh načrtih za prihodnost se občasno pozabim posvetiti sedanjim trenutkom, za katere živim. Plešem danes, ne jutri.
Klara: Osebno mislim, da je pomembno oboje. Največ boš odnesel od življenja, če boš živel tukaj in zdaj ter se boš prepustil stvarem in na sploh poslanstvu, ki ti je namenjeno. Hkrati pa moraš za lastno preživetje kljub temu z delčkom možganov nenehno misliti na prihodnost. Stari sva 17 let in čas ‘osamosvojitve’ se nama hitro bliža. Še malo pa bova popolnoma samostojni in neodgovorno bi bilo ne razmišljati o prihodnosti. Kar je pomembno, je najti neko ravnovesje; razmišljati o samostojnem življenju, hkrati pa uživati v najstniških letih (ki jih vsi doživimo samo enkrat ).
Kako dandanašnji doživljata svet okoli sebe, vso to hitrost, dinamiko družbenih omrežij in na nek način površnost, ki pa se v vajinem primeru plesa verjetno ne izide?
Klara: Zdi se mi, da zaradi družbenih idealov v svetu prek družbenih omrežij (pa tudi v realnem življenju) kot populacija živimo neko navidezno resničnost. Slepimo se s standardi, ki so v resnici veliko nižji od človekovega dostojanstva, in normaliziramo nemoralna prepričanja. Hkrati pa je v zadnjih letih veliko več govora oziroma ozaveščanja o pomembnosti mentalnega zdravja, družbenih težavah in podnebnih spremembah. Vidim pluse in minuse. Res pa je, da gre dandanes vse tako zelo hitro. Zato velikokrat malenkosti, ki so nas včasih osrečevale, kar nekako izzvenijo. Te pa so zamenjale materialne dobrine, ki nam konec koncev nikoli ne bodo dale tiste prave sreče, ki jo vsi iščemo. Zaradi vse te hitrosti marsikdaj ne opazimo lepote življenja, narave in duš drugih ljudi – in ravno iz tega velikokrat lahko črpamo navdih za ustvarjanje. Če povežem površnost s plesom, sem oseba, ki mora pri koreografiji vsak gib razumeti skoraj do potankosti, drugače me nerazumevanje zelo hitro spravi v obup, tako da se v mojem primeru površnost ne izide.
In kaj bo torej fokus prihajajoče sezone?
Naomi: V naslednjih letih bom največ pozornosti posvetila plesnemu izobraževanju sodobnega plesa na SVŠGUGL in klasično baletne tehnike na KGBL, saj jo v teh letih lahko najbolj izpopolnim. S sodelovanjem na Opus 1 sem bom posvetila tudi pridobivanju ‘odrske kilometrine’ in ustvarjanju avtorskih koreografij. Pozornost mi krade tudi misel na sodelovanja v raznolikih plesno umetniških projektih tako s Klaro kot z drugimi umetniki. Ker je za mladega plesalca dobro pridobivati veliko pestrih izkušenj, se nameravam usmeriti v poletna izobraževanja v tujini in tam odkrivati nove prakse.
Klara: Plesati, plesati, plesati. Čim več odnesti od plesnih predmetov v šoli, biti čim bolj aktivna v Bastu, se udeležiti nekaj tekmovanj, nastopati, prav gotovo pa čim več samostojno (ali pa v duetu) ustvarjati in kreirati projekte, kot je bil BITi/BEat. Se podrobneje spoznati s performativnostjo in še naprej odkrivati tehnike ter kvalitete drugih plesalcev/umetnikov skozi ‘workshope’ in sodelovanja. Predvsem pa vse svoje plesne podvige usklajevati s šolo.
Hvala vama in krasno poletje še naprej!
Hvala enako in vse dobro!
