Spletna premiera Naninih pesmi na božični dan, 25. 12. 2020, Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Cankarjevega doma Ljubljana
Glasbeno plesno predstavo Nanine pesmi v režiji in koreografiji Valentine Turcu ter po besedilu Frana Milčinskega – Ježka (1914–1988) sem si ogledala na spletu. Nanine pesmi našega znanega pisatelja, pesnika, satirika, tudi nepozabnega humorista Ježka ter nagrajenca Prešernovega sklada za življenjsko delo leta 1975 so nastale ob rojstvu njegove vnukinje Nane. Ta njegov srečni dogodek pa spodbudil osemnajst srčnih verzov, pesmi glasbene slikanice, ki je izšla oktobra leta 2018 pri založbi Sanje. Ljubke pesnitve njunih igrivih zgodb sreče in otroškega odraščanja, ko gradita lastna obzorja ter domišljijska vesolja, je SNG Maribor skupaj s CD Ljubljana podaril na božični dan vsem našim otrokom. Prav gotovo glasbeno plesna ter gledališka predstava Nanine pesmi ne bo navdihnila le otrok, ampak vse generacije od najmlajših pa nadalje po lestvici letnic, je kar pravšnje božično darovanje, namenjeno vsakemu domu.
Vnukinjo Nano igra, tudi dedkove verze v pesmi oživlja Ježkova vnukinja Nana Milčinski, sicer poklicna dramaturginja, gledališka in televizijska režiserka ter pevka. Tudi s svojim toplim glasom spevno čutno boža dedkove, v rimo zavite besede. Gledališki igralec Bojan Maroševič zaigra dobrosrčnega učitelja, poučnega in igrivega dedka, ki vozi kolo po sceni, se z vnukinjo poigrava, jo nosi, vzdigne in dvigne visoko vse do konca, skoraj do sonca, pa še zaplešeta. Je tisti dedek z veliko začetnico, ki vnukinjo zna v svoji srčni toplini tudi poučno popeljati dogodivščinam ter razmislekom naproti.
Ko se prižgejo odrske luči, pa v njihovem barvitem siju zaživi še gledališki oder ali video posnetek ob živi glasbeni spremljavi pod dirigentskim vodstvom Simona Robinsona. Takrat tudi balerina Nana v svoji živo rdeči, vsepovsod vidni kostumski opravi, v barvi mladostne energije tudi razigrano priteče v vidno polje posnetka, pravzaprav zvedavo drobi po velikem odru na vrhovih svojih baletnih copat, ob glasbenem spremstvu in interpretaciji Ježkove spevne pesnitve v igri ter izvedbi pevke Nane, tudi ves čas prisotne na sceni, skupaj z baletnim ansamblom SNG Maribor v sestavi: Ema Perić, Adriana Cioata, Metka Masten, Ines Urošević, Tanja Baronik, Tiberiu Marta, Sytze Jan Luske, Jan Trninič, Vadim Kurgajev, Mircea Golescu, Cristian Popovici in Tim Dolinšek.
Na sredi odra in nekoliko v ozadju se uzre velik bel predmet ravnih stranic, velika sedežna klop z naslonom. Na njej pa poseda Nanina druščina, mladi, ki nikoli ne obmirujejo, se dvigajo, odhajajo ter vračajo v ta svoj vir druženja in topline. Bel statični predmet je tudi edini viden rekvizit na odru, ki ponazarja sedežno udobje domačega druženja, ko iz njega kar puhti moč življenjske radosti, in v njem tudi zahaja. Je premičen ter vsestransko uporaben, celo kot plovilo ob Nanini pesmi Poletni spomini. Je dom, hiša, za katero teče promenada, kjer se sprehajata ter modrujeta dedek in njegova vnukinja, glavna gledališka protagonista, tudi tečejo bogate koreografske vsebine v izvedbi odličnih baletnih plesalcev mariborskega baleta.
Iz ozadja video poslikave, video je delo Roka Predina, pa preletavajo pravljični oblaki, skačejo delfini, je morje valovito, sonce visoko, travniki pa zeleni, vse sila čarobno poslikano v pobarvanki slikarke in ilustratorke Mojce Fo.
Plesna umetnica in koreografinja Valentina Turcu je s svojo subtilno koreografsko vsebnostjo prispevala k čudovitemu plesnemu orisu, ki iskri tudi pristna mladostna vzdušja akrobacij, tudi pisano poetiko baletnih višajev, ko se gib zliva z glasbo ter ples polni z besednim skladjem vokala. Valentina Turcu se znova potrdi kot dobra poznavalka odrskih zakonitosti, ko njena režija tega plesno glasbenega dogodka verodostojno oživi, pa čeprav na video posnetku, se tudi boči v dramsko zasnovanem loku, ko se ne vrstijo razvlečeni zastoji ali sledijo neprijetna prekrivanja, pač vse poteka v pravem trenutku na pravšnji poziciji in ima svoj potreben čas ekspozicije. Predstava Nanine pesmi je multimedialni projekt izrednih dinamičnih (plesnih) sosledij, poetike vokala ter pristne igre besed, kjer se praktično s spretnostjo filmske režije, kamere ter montaže sočasno dogaja in kadrira v statičnem okviru gledališkega odra. Eden teh trenutkov nastopi, ko dedek vozi kolo po odru med živahno plesno instalacijo, potem se nenadoma ustavi in se pred njim v trenutku razpre prostor, tudi začne njegov monolog, ki nato steče v igralskem vzdušju pripovedi, pogovora ter srčnosti rime.
Poetično, skoraj neopazno se zlije slovo dedka od vnukinje in ga ona najprej išče ter kliče, nato pa njegove besede ter skupne dogodivščine tenkočutno zavibrirajo v sceni ponotranjenih občutij, misli ter spominov vnukinje.
Plesno glasbena predstava Nanine pesmi predstavlja izredno umetniško doživetje prepletenih ljubečih vezi vnukinje in dedka v odličnosti izvedbe ansambla SNG Maribor in pevke ter igralke Nane Milčinski, ki interpretira dedkovo poezijo, namenjeno ji ob rojstvu. In šele kako veliko doživetje bo to, ko se bo predstavi Nanine pesmi lahko sledilo na gledališkem odru, ki ga nikakor ne morejo nadomestni svetleči virtualni zasloni. In kdaj bo to?
Ekipa, ki je sodelovala pri izvedbi Naninih pesmi je naslednja: Jani Hace in Matija Krečič sta avtorja glasbenih aranžmajev, glasbo podpisujejo Anja Pavlin, Jan Medle, Peter Penko, Janez Dovč, Tomaž Okroglič Rous, Jani Hace. Avtor veznega besedila je Nejc Gazvoda, video je prispeval Rok Predin, scenograf je Matic Kašnik, kostumografinja Nataša Recer, dramaturški sodelavec Vili Ravnjak, asistentka koreografinje Tanja Baronik, oblikovalec luči Tomaž Premzl, tonski mojster Gregor Mendaš. Glasbo so posneli Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko Simona Robinsona, koncertna mojstrica Oksana Pečeny Dolenc, Zbor Opere SNG Maribor, zborovodkinja Zsuzsa Budavari-Novak, miks in mastering je naredil Danilo Ženko, glasbeni producent je Jani Hace.
