Vsako leto konec avgusta ali pa v začetku septembra ples zasede glavno pozicijo v Murski Soboti. Takrat je namreč čas za Front@ Matjaža Fariča, umetniškega vodjo festivala, koreografa, režiserja, plesalca in pedagoga. Letošnja edicija šteje že številko 13, in postavljeno prvo vprašanje je zato popolnoma na mestu!
Matjaž, pozdravljen, pred nami je 13. Front@. Bo srečna številka?
13 je za nas najbrž srečna številka, saj smo bili tudi pripravljeni na to, da festivala ne bi bilo, če se financiranje ne bi premaknilo na bolje.
Kaj te je vodilo pri letošnjem oblikovanju programa, na kaj si moral misliti, pa raje ne bi, oziroma obratno, si se lahko prepustil svojim programskim idejam?
Letos je vodilo predvsem vrhunskost. Pri oblikovanju programa je bilo tokrat manj iskanja predstav, ki imajo še kakšen drugačen namen, razen uprizoritvenega.
V čem se bo recimo letošnja edicija festivala razlikovala od lanske in prejšnjih v nekem osnovnem prvem vtisu?
Poleg že prej omenjenih značilnosti letošnje izdaje festivala Front@ je v programu več tujih predstav in tudi te so v organizacijskem smislu veliko bolj zahtevne. Tudi izbor plesnih miniatur mladih plesalcev vsako leto raste v kakovosti. Letos so te plesne miniature po svoji kakovosti in profesionalnem pristopu plesalcev povsem primerljive z gostujočimi predstavami.
Katere nastopajoče bi letos mogoče izpostavil, čeprav so vsi presneto zanimivi?
Težko je izpostaviti posameznega izvajalca, ker so v letošnjem programu dela, ki so bila že vsa nagrajena. Nekatera celo z najprestižnejšimi nagradami. Za slovensko občinstvo bo najbrž zanimiva predstava Guya Naderja in Marie Campos z naslovom Set of Sets, ki je bila premierno izvedena letos spomladi, pa seveda La Intrusa s predstavo Mud Gallery, za katero so prejeli nacionalno plesno nagrado v Španiji. Za otroke in tudi odrasle bo zanimiva predstava Cartoon v izvedbi Anton Lachky Company – ta predstava je prejela nagrado valonske ministrice za kulturo za najboljšo otroško predstavo. Potem je tu še nagrajeni dokumentarec The African Cypher, ki govori o Pantsuli – hip-hopu iz Južne Afrike. Za tujce pa bo najbrž zanimiva predstava Chorus, slovenska energetska bomba, ki so jo ustvarili Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek in Jan Krmelj.
Letos se mi zdi, da si eden tistih srečnežev, ki mu je, tvojemu Zavodu Flota, država namenila kar nekaj sredstev. Si delno zadovoljen, kakšen je ‘budget’ Fronte in koliko bi realno potreboval za izpeljavo festivala?
‘Budget’ Fronte je zdaj končno spet spodoben in podoben ‘budgetom’ prvih izdaj festivala. Seveda smo zadovoljni, saj je to rešilo mnogo težav. Ni vse v denarju, pomaga pa, če ga je na voljo toliko, da nam omogoča manevrski prostor pri snovanju. Tako lahko sestavimo veliko kakovostnejši program, ki se usmerja predvsem v samo umetnost, veliko manj pa v neke drugotne – socialne funkcije. Težko je opravičevati tak festival, če ga sestavljaš samo iz drobtinic, ki bogatim padejo z mize.
Tradicionalno novosezonsko vprašanje z moje strani. Kaj pa pripravljaš kot koreograf in režiser za novo sezono in kdaj bodo predstave na ogled?
Septembra bo Slovenskem stalnem gledališču v Trstu premiera predstave Hamlet, ki jo režiram, v naslovni vlogi bo nastopil Klemen Janežič, ki ga poznamo tudi s plesnih odrov. Novembra pa bo v ljubljanskem baletu premiera dela Moški z nožem. Skratka zelo delovno obdobje, tik pred Fronto in takoj zatem nadaljevanje v enakem tempu.
Hvala in se vidimo v Murski Soboti. Podroben program si lahko ogledate tukaj http://www.flota.si/fronta/2018/index.html
