Mrak, strah, iskanje, beg … Mladi levi tokrat v duhu časa

Letošnji mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti Mladi levi je že 19. po vrsti, in tako kot vsa ta leta začenja svoj festivalski pohod po Ljubljani v drugi polovici avgustovskega poletja, v svoji programski usmeritvi pa se posveča duhu časa. Tokrat Mladi levi niso zazrti samo  v prihodnost ali v iskanje prestižnih uprizoritvenih form, ko se nesporno osredotočajo na aktualne negotove in nepredvidljive situacije, ki občutno vladajo današnjemu času, ko je skoraj celotni planet preplavljen z bremeni življenjskih stisk in prežet s strahovi. 

Umetniška vodja Zavoda Bunker Nevenka Koprivšek je na tiskovni konferenci v Stari Elektrarni 10. avgusta dejala, da so časi mračni, ko pa vladata mrak in strah, živa bitja največkrat iščejo skrivališča, votline, kamor bi se lahko skrila. Tovrstnemu vzdušju sledijo tudi letošnji Mladi levi, ko festival svoj program zaokroža v eno samo veliko zgodbo o krtovi votlini. In v takem znamenju se bo festival 19. avgusta ob 20. uri tudi začel z otvoritveno predstavo uspešnega ter aktualnega  francoskega režiserja Philippea Quesnea Noč krtov, z basnijo o magičnih velikanih, ki iščejo votlino sveta, krtovo votlino.

Uprizoritveno področje letošnjih Mladih levov se umešča v medprostor intimnih in kolektivnih  zgodb, ki se prepredajo z mitologijo in ideologijo, so vezane na ljudska verovanja in je vsaka posamična tudi vedno znova vpeta v skupinske vsebine, kar na nek način potrjuje potrebo ljudi po zgodbah. Pri zgodbah je vedno pomembno, kdo jih ustvarja, čigave so, kako se jih izbira in katerim naj bi se verjelo oz. se verjame. In Mladi levi so za letošnji program nabrali pestro vsebino večplastnih zgodb, tako individualnih kot skupinskih, razdelili pa jih v tri skupine. V prvi skupini so umetniške predstave, instalacije in intervencije v javnem prostoru tako slovenskih kot mednarodnih umetnikov iz desetih držav od ZDA pa vse do Indije in s pristanom v zeleni Ljubljani. Slovenska premiera  27. avgusta v produkciji Kolektiv Beton Ldt Ich kann nicht anders/Ne morem drugače je prav  gotovo tista uprizoritev, ki jo je še posebej treba izpostaviti, ko se išče nujno potrebno skrivališče ali otoček svobode za mini kolektiv in za njihov intimni ter zaželeni svet, svet njihove generacije 37+.

Drugi del festivala je namenjen premisleku, pogledu skozi drug zorni kot, ki pa bo stekel v obliki mednarodne konference Pripravljeni na spremembo z naslovom Nove politične mitologije in umetnosti. Med drugim bodo gostili libanonskega arhitekta, pisatelja in umetnika Tonyja Chakarja pa sarajevski aktivistični in umetniški kolektiv Crvena. Potekali bodo tudi sprehodi ob poti ljubljanskih grafitov, ki jih bosta vodila Sandi Abram in Mitja Velikonja, zgodil se bo celo zajtrk z umetniki in umetniške intervencije ob Mitji Smrekarju ter Mariji Luciji Cruz Correii.  
Umetniški laboratorij Imagine 2020 Lab z naslovom Toxic Tour napoveduje tretji festivalski del, ki bo izbranim umetnikom omogočil odmik od vsakdana in poglobitev v tematiko narave, tudi odkrivati možno vlogo umetnika v dialektiki. Sicer bodo različne zgodbe okupirale ta festivalski čas, ki se jim bo sledilo na različnih prizoriščih mestnega predela Tabor, v Stari Elektrarni Ljubljana, v galeriji DUM na Kolodvorski, tudi po Ljubljani, v Botaničnem vrtu in še kje.

Tako iz Poljske prihajata Ludomir Franczak in Karolina Brzuzan. Vizualni umetnik Ludomir Franczak bo v predstavi Ponovo pridobljeni (20. 8.) rekonstruiral osebne zgodbe Nemcev na Poljskem, ki so se morali izseliti v Nemčijo, ko jim je po vojni ponovno postavljanje meja izbrisalo skupinsko ozemlje, medtem ko bo Karolina Brzuzan (27. 8.) predstavila svojo Kuharico stradanja, obroke, ki so jih ljudje jedli v različnih stanjih lakote, stradanja. Mlada portugalska umetnica Maria Lucia Cruz Correia bo s pedalnim pogonom vzvalovala Skupne sanje in vabila posameznike na pot po Ljubljanici, z Belgijcem Benjaminom  Verdonckom pa bosta ustanovila festivalski štab za majhne mestne naravne motnje, v upanju, da se  bodo te bolj dotaknile ljudi, kot so se jih obstoječe in velike podnebne. Prav gotovo bo zanimivo tudi srečanje s Penny Arcade 21. avgusta, z legendo newyorške underground scene. Iz Brazilije pa znova prihaja lanska zvezda festivala Christiane Jatahy z video instalacijo predstave  #gozdkihodi.doc (27. 8.), izhodišče pa je Macbeth (po Strindbergovi Juliji in Treh sestra Čehova). Poskrbljeno bo še za Čisto mesto oziroma za hit, ko bodo oder zapolnile snažilke v režiji Grkov: Anestise Azase in Prodromosa Tsinikorisa (21. 8.).

Del festivalskega programa Mladi levi bo posvečen drznim, samostojnimi projektom mlajše generacije. Eden teh prihaja iz Indije skupaj z avtorico Malliko Tanejo, ki v svojem solu Bodi previden pokaže na patriarhat in boleče teme ženskih fizičnih izkušenj. Študentski kolektiv iz Nemčije pa bo s kabalističnim izumom izganjal prekletstvo filozofa Friedricha Augusta von Hayeka, napoveduje se, da kar duhovito. Robertina Šebjanič bo poskrbela za zvočno instalacijo prižganega motorja, ko v prostoru nastali hrup ‘dramatično’ izpostavlja hrupu časa.   Zgodil se bo tudi koncertni večer s čisto pravim ‘bad ass gangsta raparjem’ Smaal Tokkom. Za zaključek, 28. 8 ob 21. uri, pa bo prav zanimivo slediti muziciranju Jorisa Lacoste in njegovi Enciklopediji parol, zasnovani kot  Suita št. 2., ko se muzicirajo zlogi, besede in jeziki, se posluša melodika jezika, čeprav so besede lahko nerazumljive. Slovenski kolektiv plesalcev bo pod vodstvom Katje Legin in v izvedbi gibalnega laboratorija No!training Lab uprizoril na večer 25. avgusta  svoj gibalni protest proti hitrostnim mrzlicam časa, vsaj sodeč po naslovu Variacije na počasnost Time–Out 2; kolektiv sestavljajo: Barbara Kanc, Barbara Ribnikar, Jan Rozman, Kaja Lorenci, Nataša Živković  in Katja Legin.

Vsi dogodki na prizorišču Mladih levov so brezplačni tako kot že nekaj let, vendar pa je treba poskrbeti za rezervacijo ali dvig vstopnic, kajti sedišča le niso neomejena. Na ta način organizator da možnost ogleda kulturnih dogodkov  festivala svobodnih misli Mladi levi tudi tistim, ki tega finančno ne bi zmogli, hkrati pa računa na solidarnost obiskovalcev in njihove dobrodelne prispevke. Tako so na novinarski konferenci poudarili, da s prispevki iz predstav dobrodošlo pokrivajo prenizek proračun, in se je izkazalo, da so ti skoraj v taki višini kot bi tekla prodaja vstopnic.

Ob koncu predstavitve festivala Mladi levi 2016 je vodja programa Stare Elektrarne Mojca Jug napovedala dogajanje v Stari elektrarni v produkciji Zavoda Bunker za mesec september. Že na začetku, in to 9. septembra, se lahko sledi ženski in moškemu v zapletenem razmerju v črno-beli kinematografski estetiki Kalle Nio WHS Odhod ter v okviru mednarodnega festivala Lutk 2016; 11. septembra pa sledi druga lutkarska predstava Hotel Modern taborišče, maketa koncentracijskega  taborišča Auschwitz.
V programu Iskre, namenjenem mladim ustvarjalcem, se bodo 14. in 15. septembra predstavili mladi umetniki na začetku svoje umetniške  poti. Za vse, ki še niso videli zadnjega plesnega projekta Jana Rozmana Senzasenso, bo ta znova na sporedu 17. in 18. septembra. Čaka pa nas veliko presenečenje 24. in 25. septembra, in sicer novi solo koreografa, režiserja in plesalca Matjaža Fariča, plesna predstava Rdeča-sled, ki se naslavlja na njegova in slovenska plesna ter umetniška ustvarjalna leta. "Rdeča. Kot rdeča nit? Predšolsko. Kot rdeča kri? Prepatetično. Kot rdeča zvezda? Prepolitično,"  je o predstavi zapisano v gledališkem listu. Tako bomo plesni umetniški sladokusci ob Katji Legin, Janu Rozmanu  in Matjažu Fariču v času Mladih levov in septembrski produkciji Zavoda Bunker le prišli na svoj račun tudi in znova v Stari elektrarni Ljubljana.

View Gallery 8 Photos