Od 31. avgusta do 4. septembra bo v Mariboru že 16. edicija festivala sodobnega plesa Platforma, ki jo vodi Mojca Kasjak!
Draga Mojca, pozdravljena na mojem portalu, in konec meseca, natanko 31. avgusta, boš poskušala spremeniti Maribor v center sodobnega plesa. Kako ti bo letos uspelo in s kakšno zamislijo si oblikovala program festivala Platforma, ki si mu dala naslov Igrivost kot metafora bivanja in kreativnosti?
Ko začnemo razmišljati, kaj je tisto, kar ljudi povezuje, misel seže v tisti spomin, ko je človek kot socialno bitje že od malega skozi igro raziskoval svet. Igra je svobodna, spontana, ustvarjalna in raziskovalna dejavnost, ki poteka brez katerekoli zunanje nujnosti in nastaja iz otrokove notranje potrebe. Na letošnji 16. Platformi sodobnega plesa bomo raziskovali dimenzijo igrivega kot metaforo bivanja, obstajanja, razpetosti med pravili in svobodnim izrazom. V zanimanju, kako se različne uprizoritvene prakse medsebojno oplajajo, dopolnjujejo, komunicirajo in morebiti nakazujejo na inovativnost. Zanima nas, kako kreativna igrivost vstopa v sodobno plesno umetnost – in obratno.
Na programu so znana imena slovenskega sodobnega plesa. Je bila selekcija težavna glede na količino produkcije, ki je seveda ogromna, izbrati predstave, ki bi sodile na letošnjo Platformo?
Platforma sodobnega plesa je kuriran festival in tema pogojuje izbor. Letos so v ospredju slovenski avtorji (Jan Rozman, Mala Kline, Jernej Bizjak, Enya Belak, Špela Huzjak), slovensko-švicarska naveza (Križaj, Wehrli, Gisler) in tuji avtorji (Giuseppe Chico, Barbara Matijević in Aleksandar Georgiev, Zhana Pencheva, Darío Barreto Damas aka STEAM ROOM). Vsi avtorji preigravajo vsebine, vezane na temo. Vsako leto imamo novosti. Lani so to bili pogovori po predstavah in več tujih predstav, letos so to plesni filmi in medgeneracijski umetniški laboratorij ter zaključni dogodek v partnerskem sodelovanju z Narodnim domom Maribor – Lent po Lentu in z LGM. 4. septembra se bo festival zaključil z glasbeno-plesnim spektaklom Žigana Krajnčana Fusion Reactor v Avditoriju LGM.
Festival namenjaš tudi mladim, saj imaš na programu nekatere predstave za otroke. Je to nazaj k igrivosti, si imela to v mislih?
Za otroke je presečišče s Poletnim lutkovnim pristanom, kjer bo predstava Povodni mož Ambrož, plesno-gledališka predstava za otroke 4+. Ko sem bila na premieri lani v Ljubljani, mi je bilo zelo všeč, ko sem videla, kako so odrasli uživali v njej. Ni lepšega, ko odrasel prebudi svojega notranjega otroka. Takrat se zgodi iskrenost.
Kdo je torej igriv in kdo je kreativen v današnjem času?
Igra kot subtilen ustvarjalni akt ali kot kreativna lahkotnost ustvarjalnega procesa razblini težo. V soočenju z igrivostjo v umetnosti je prijetno presenečenje igranje z materiali, vsebinami in s prepletanjem različnih umetniških področij. Ali umetnik izhaja iz potrebe biti všečen ali preprosto izhaja iz sebe, ker čuti potrebo po tovrstnem izrazu? Kako igriv je lahko sodobni ples v samosvojem procesu? Kako telo izraža igro v umetnosti? To nas zanima na letošnji Platformi sodobnega plesa, kjer bo veliko prepleta z glasbo, gledališkimi in intermedijskimi umetnostmi.
Zavzeli boste vsa prizorišča, ki so že prepoznavni odri sodobnega plesa oz. performativne umetnosti – od Lutkovnega gledališča, prek Minoritov do Narodnega doma. Kako pomemben je prostor v kontekstu festivala?
Res je. Letos še Intimni oder (GT22), saj je tudi KUD Moment naš koproducent. Igriva gibalna intervencija pa bo uprizorjena na Glavnem trgu pred artKIT Kibla, ki je tudi naš partner. Želimo, da je festival sodobnega plesa umeščen v mestna prizorišča s čim več raznolikega občinstva. Na otvoritveni dan, ko bomo imeli predstavitev umetniškega laboratorija, bomo občinstvo vodili skozi del mesta.
Vedno te vprašam seveda, kako bo z gledalci. Jih boš naštela letos kaj več? Kaj meniš, zakaj ljudje pri nas niso tako radovedni, da bi drli na ogled, kot recimo doživljam jaz vsako poletje na dunajskem ImPulsTanz festivalu, kjer se skoraj vedno išče karta več?
Srčno upam. Festivalska ekipa dela na razvijanju občinstva. Uporabljamo vse promocijske kanale, plačljive oglase, družbena omrežja … Trudimo se. Glede razmerja Maribor-Dunaj pa nas žal še vedno samo povezujeta železnica iz časa Marije Terezije in sodobna avtocesta.
Za konec, zakaj torej priti na Platformo?
Da spodbudimo spreminjanje vsakdanjosti v nepozabne trenutke odmaknjene pozabe, sanjarjenja in čudenja, čarobne igrivosti … Da se prepustimo in uživamo.
Hvala in naj bo uspešno!
