Letna predstava Baletne in Srednje baletne šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana!
Po dveh letih, ko ni bilo na ogled javnih zaključnih produkcij dijakov in učencev Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (KGB), je končno letošnjega aprila, pravzaprav tistega 1. aprila, ko naj bi se veselo in v zabavo zavajalo, prispela objava o Letni predstavi Baletne in Srednje baletne šole KGBL v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma (CD) ob 19. uri, ponovitvi pa sledili že prihodnjega dne v dveh popoldanskih terminih: ob 16. in 19. uri. Tisti dve šolski leti brez baletnih produkcij, 2019/20 in 2020/21, je, kot vemo, zavrla virusna covid epidemija, ko so šolske ustanove zapirale vrata pred nenadno boleznijo, šolski programi pa tekli v zapolnjenih stanovanjskih kvadratih pred malimi zasloni in s pomočjo Zoom aplikacije.
Zadnja Letna predstava Baletne in Srednje baletne šole KGBL je bila 15. aprila 2019. V teh dveh letih (2020 in 2021) občasnih zaprtij šol, kot je dejala vodja oddelka Srednje baletne šole prof. Marinka Ribič, je baletni pouk potekal pod izredno težkimi pogoji, praktično nemogočimi; saj ples in balet nedvomno potrebujeta prostor, da bi se lahko izoblikovala plesna forma in bi poleteli koraki, skoki, se zavrtele piruete.
Program letošnje Letne predstave Baletne in Srednje baletne šole se je praktično začel na samem začetku triletnega programa predšolskih plesnih pripravnic (PP), ki jim nato sledi šestletno razredno šolanje na Baletni šoli. Začelo se je z nastopom druge plesne pripravnice (PP2) in deklicami, ki so v ravni vrsti pritekle v rdečih plesnih kostumih, se postavile v prvo pozicijo, ravnale korake in upogibale stopala ter z rokami v pasu poskakovale. Živih pogledov, ki niso begali po dvorani, so dajale vtis, kot bi se pripravljale na svoj prvi pravljični ples. Saj so veselo zaplesale, si menjavale vrste v natančnih linijah, tudi dobro prisluhnile glasbi. Njim je sledila PP3 šestnajstih deklic v modrih kostumih, sredi njih pa fant v črno-beli opremi. Za njihove prostorske prerazporeditve, tudi lepo oblikovane kroge je bil oder Linhartove dvorane povsem pravih dimenzij, ko so svoje plesne oblike leteče menjavali po prostoru, zaključili pa v skupnem poklonu. Koreografiji obeh pripravnic je postavil Mihael Žveglič na glasbo L. Delibesa, balet Coppelia.
Po dveh plesnih pripravnicah so sledili trije razredni izhodi v koreografijah M. Žvegliča, korepeticije: Kaja Lomovšek, Tom Varl, Matej Kastelic, skladbe navdiha pa: L. Minkus iz baleta Paquita. V prvem razredu je ob dveh fantih zaplesalo še petnajst deklet, vsi skupaj pa postavljeni v igrive plesne tercete in duete, in za zaključek še sledil skupinski poklon. V drugem razredu so plesnim oblikam sledili že usmerjeni pogledi, njihov plesni nastop pa pridobi novo dimenzijo izraznosti. V tretjem razredu je v medsebojnih izmenjavah in prepletih zaplesalo in poskakovalo deset učenk ter trije učenci. Svoj nastop so slikovito zaključili v skupinskem poklonu, izoblikovanem iz njihovih gibalnih drobcev in baletnih postavitev.
Po vsaki učni stopnji vadbenih in plesnih skupinskih izhodov na izbrano glasbo baletne klasike je sledila še izbrana klasična variacija istovetnega baletnega dela v izvedbi posamezne dijakinje četrtega letnika, in se je letos predstavilo sedem dijakinj zaključnega letnika.
Variacijo Paquite je zaplesala Eva Zavec v koreografiji po Mariusu Petipaju, mentorica Georgeta Capraroiu, korepeticije: Sonja Bajc. Eva Zavec svojo variacijo zapleše prijetno zadržano in premišljeno, tudi poleti po prostoru v dorečeni klasični drži ali pač obstane za trenutek na osvojenih baletnih špicah.
Balerina, koreografinja in mentorica Georgeta Capraroiu je članica baletnega ansambla SNG Ljubljana že od leta 1994 in že 12 let poučuje na ljubljanski baletni šoli Pirueta, tudi pripravlja koreografije za njihove nastope, kot baletna pedagoginja tudi tretje leto sodeluje s plesno skupino En – Knap. Letošnje šolsko leto na KGBL pa je začela s poukom klasične podržke in repertoarja; tudi je bila mentorica vsem sedmim dijakinjam v pripravah njihovih solističnih variacij in korepeticije Sonje Bajc.
V koreografiji Vesne Cestnik Tehovnik in korepeticiji Valentine Tehovnik je sledil plesni izhod 4. razreda, ko se je 16 mladih plesalk usklajeno, tudi z občutkom zlivalo z romantično baletno glasbo, v svojih izvedbah pa mladostno zaplesale na baletno glasbo Cesara Pugnija: Faraonova hči .
Variacijo Aspicie iz baleta Faraonova hči je Nina Triler v navdihu glasbe tudi romantično vela po prostoru po koreografiji M. Petipaja; v letečem skoku/’grand jeté’ še poletela v višave in preletela plesni oder.
Peti razred petnajstih učenk in dveh učencev se predstavi v plesni izvedbi dinamičnih, kar zahtevnih gibalnih struktur, v koreografiji Tanje Pavlič, korepeticije: Velentina Tehovnik, zaplesali pa na glasbo iz baleta Silfida H. S. Lǿvenskiolda. Bili so docela uglašeni, kot bi sledili dirigentski palici, njih skoki pa sočasni tako v odskoku kot doskoku.
Na glasbo J. M. Schneitzhoefferja je Zoja Šivic stilno zavela romantično variacijo vilinske Silfide v koreografiji po Philipu Taglioniju, tudi lahkotno zaokrožila oder v letečih krožnih obratih baletnih piruet.
Sledil je še zadnji razredni nastop učencev Baletne šole v koreografiji Vesne Cestnik Tehovnik, na glasbo L. Minkusa iz baleta Don Kihot; korepeticije: Tom Varl, Marjan Peternel. Na vrsti so bile učenke 6. razreda, ki se poslavljajo od šestletnega baletnega šolanja, ko po zaključku imajo možnost, da nadaljujejo svoje baletno izobraževanje na srednješolski stopnji. Prehod iz Baletne šole v Srednjo baletno šolo ni sam po sebi umeven, ko se jih lahko le osem vpiše v prvi letnik. V svojem nastopu so vihrale dih mladosti, se vile v stilni baletni eleganci, skladno prelivale po prostoru, tudi na novo strukturirale ob sprotnih izhodih in vhodih v igrivih koreografski dinamiki, ko tudi baletne špice postanejo njihov osvojeni (beli) plesni vrh.
Variacijo Kitri je vihravo, docela vživeto odigrala in karakterno niansirala Valentina Benkič v koreografiji po M. Petipaju, tudi navdušila s svojim letečim ‘grand jetéjem’.
Za šestim razredom so prišli na vrsto dijaki prvega, drugega in tretjega letnika Srednje baletne šole, ki v plesu že vidno odsevajo zahtevni stil belih baletov. Koreografijo za prvi letnik je postavila Nina Ogrinc na glasbo Petra I. Čajkovskega Trnuljčica, korepeticije: Barbra Novak, predstavilo pa se njih šest v skladnosti plesne izvedbe in v romantičnem prepletu z glasbeno komponento.
Variacijo Aurore je očarljivo zaplesala Zarja Kotlušek Pavčič v koreografiji po M. Petipaju, tudi primerno in v navdihu odigrala princeso, junakinjo baleta Trnuljčica.
Na glasbo A. Kreina iz baleta Laurencia je koreografijo za drugi letnik postavila Marinka Ribič, korepeticije Lyudmyla Rublyova Šemrl. Ples letečih variacij so po odru vihtele štiri dijakinje v kompozicijskih in prostorskih menjavah izhodov ter vhodov in vihravo preletavale širni oder.
Variacijo mladostne in vihrave Laurencie je v baletnem stilu čutno zaplesala Lana Druškovič, po odru pa iskrila ljubke poskoke, se navdušujoče vrtela, tudi zavihtela v zrak kot lebdeči metulj prelepih kril/baletnih rok.
Prvi del baletnega večera so zaključile dijakinje 3. letnika s koreografijo Marinke Ribič, korepeticije Marjan Peternel na glasbo A. Glazunova iz baleta Raymonda, izlile pa svoje višaje baletne klasike po prostrani sceni.
Neža Ana Goričar je v navdihu zaplesala variacijo Raymonde v koreografiji po M. Petipaju v klasičnih poletih stabilne drže in baletne ornamentike drobnih korakov.
Drugi del letošnje baletne predstave KGBL je bilo veliko in prelepo presenečenje v mogočnem stilu belih baletov, ki so ga uprizorile in zaplesale učenke Baletne šole in dijakinje Srednje baletne šole v koreografiji po Mariusu Petipaju in domišljeni postavitvi Georgete Capraroiu baletne uprizoritve Don Kihot – sanjarjenje; 2.dejanje, na glasbo Ludwiga Minkusa.
Seveda da je dejanje bilo prilagojeno možni zasedbi vlog, ko sta sanjsko vizijo Don Kihota odigrala njihova nekdanja dijaka: Dario Krajnjan (alternacija: Lan Dan Kerštanj) – študenta VBŠ. Don Kihot se izkaže kot osrednja figura, okoli katere se zavrtijo junakinje znanega baletnega dela, Don Kihot je junak, ki spremlja in ponuja svoji roki v podporo prijateljici Kitri in plesu Lane Druškovič (Zarja Kotlušek Pavčič), tudi svoji sanjski Dulcineji, tega dne v izvedbi Eve Zavec (Lara Marković). Med njimi se znajdeta še Kitrini prijateljici Izza Fašun in (Nađa Mrašić – študentka VBŠ) kot tudi Amor: Neža Ana Goričar (Gaja Slabe). Uprizoritev je pridobila baletni lesk sanjske romantike, tudi je bila sanjsko zaplesana v sanjskih kostumih, ki so jih poustvarile čarobne šivilje: Nataša Kozamernik, Lyudmyla Rublyova Šemrl; v gledališkem listu je sledila še zahvala SNG Operi in baletu Ljubljana za izposojo baletnih kostumov. K uspešni celovitosti te sanjske baletne uprizoritve so prispevali tudi asistenti postavitve: Vesna Cestnik Tehovnik, Nina Ogrinc, Tanja Pavlič in Marinka Ribič.
V tretjem delu, ki nosi naslov Fragments, v koreografiji Lukasa Zuschlaga na sestavljeno glasbo: Julian Smith – Techno Jeep in Camille Saint- Saëns – Labod zaplešejo učenci in dijaki KGBL svoj moderni ter sodobni plesni program, in ti so: Valentina Benkič, Lana Draškovič, Neža Ana Goričar, Zarja Kotlušek Pavčič, Zoja Šivic, Nina Triler, Eva Zavec, Mia Dovč, Lara Markovič, Gaja Slabe, Maja Vinko, Janja Šinkovec, Izza Fašun, Lana Fidler, Ula Kostić, Ela Senica, Nikolina Katušin, Anja Titan; asistentki koreografa: Nina Ogrinc, Tanja Pavlič.
Baletni plesalec Lukas Zuschlag je po zaključnem baletnem šolanju v Celovcu prispel leta 2004 v Ljubljano in postal član ljubljanskega baleta, leta 2007 je dobil naziv solista, 2015 pa primarnega solista. Njegova koreografija Fragments je bila pripravljena za uprizoritev na KGBL že leta 2019, žal so tik pred načrtovanim datumom 2020 sledile virusne restrikcije, ko se je moralo počakati še na naslednji učno sezono, da bi že postavljeno lahko letos na novo postavili z novo generacijo.
Predstava raziskuje in se osredotoča na dinamiko skupine, tudi na vpliv vsakega posameznika, ki jo lahko gradi, razvija, tudi razgradi s svojimi dejanji. Kako skupina deluje, pulzira z dodanimi fragmenti, da znotraj nje posameznik vendarle ne izgubi svoje individualnosti, je vprašanje, ki so ga medsebojno gnetli, odgovor pa sledil čisto na koncu ob romantični labodji glasbi, ko se skupina zlije v veliko združeno eno/enost. V nasprotju s koncem je začetek usmerjen na Njo, individualno bitje, ki leži ‘razlito’ na odru, diha, se zaznajo rahli premiki, kot bi se skušala odlepiti od tal, se gnetejo in predihajo v novih gibkih strukturah, ki rahljajo napetosti lepljivih povezav. Dvigne se, ko drugi vstopijo v njen prostor, takrat se začne njihov skupni pohod. Skupina diha v globinah povezav, ki slikovito zavibrirajo še na drugih čutnih ravneh ob danem glasbenem mehanizmu časa in tišine. Večplastno strukturirana koreografija Fragments odseva prepoznaven umetniški slog koreografa Lukasa Zuschlaga, tudi njegovo gibalno izrazoslovja, ki izvira iz razsežnih poljan plesne umetnosti: in kot kaže, je bil navdihujoč še za učence in dijake KGBL glede na njihovo izvrstno interpretacijo tega sodobno zasnovanega koreografskega dela.
Ko sva se z Marinko Ribič srečali, me je zanimalo, kako jim je sploh uspelo izvesti letošnjo zaključno produkcijo, saj je bilo zaradi porasta okužb in posledično izvajanja karantenskih odločb še pred zimskimi počitnicami za večino le delovanje na daljavo, ko mnogi niso imeli niti prostora za osnovno vadbo in je vadbo ob drogu lahko le deloma nadomeščalo priročno sobno pohištvo? “Ja, učni pogoji teh dveh let so bili nevzdržni, ne le za dijake, tudi za nas pedagoge, ko slediš vadbi dijaka na omejenem ekranskem okviru, nato še korepetitorju, in oba za povrh moraš še medsebojno usklajevati. Pomislite na dijake, ki se pripravljajo za poklicno maturo, za baletni poklic, vadba pa poteka po aplikaciji Zoom brez možnosti razvijanja plesnih sosledij, kaj šele baletnih variacij. Naši maturantje preteklih let so največkrat sledili učnemu gimnazijskemu programu, recimo sede v šoli in ob knjigah, po zaključku splošnega pouka pa se napotili v baletne dvorane, na aktivno izvajanje vadbenega programa baletnega šolanja. V času covid represij in zoom aplikacij pa so se naši dijaki po osemurnem gimnazijskem pouku znova znašli pred to isto video aplikacijo in se morali prek iste aplikacije usmerjati še v baletni uk; torej znova bolj statično kot plesno mobilno. In ko je telo ujeto v neke nenormalne kalupe ter oblike, je gotovo izmučeno, pa čeprav gre za mlade ljudi.
Tudi je leta 2020 bila poklicna matura prilagojena, ko so se šolska vrata zaprla, po zimskih počitnicah pa odprla skoraj že v času zrelostnih izpitov. Moramo se zavedati, da letne predstave za maturante predstavljajo prvi solistični nastop v okvirih njihovega možnega poklica, je njihova prva samostojna predstavitev v javnosti. Je tudi prvi poklicni polet, za katerega so ti dve leti bili prikrajšani; predvsem bili prikrajšani za prepotrebni uk, da bi se lahko sploh usmerjali v izbrani in želeni baletni poklic.
Mi smo v teh dveh letih skoraj izgubili dve generaciji, prepolovili smo število naših dijakov drugega, tretjega in četrtega letnika. Tistikrat so to bili dijaki prvega, drugega in tretjega letnika, ko nekateri niso mogli zdržati teh nenormalnih učnih Zoom pogojev. Pa vseeno se lahko pohvalimo, da je v najtežjih razmerah uspelo opraviti avdicijo na prestižnih baletnih akademijah v tujini našima dvema dijakinjama.
Niki Ferjan, ki je 2020 začela baletno izobraževanje na baletni šoli John Neumeier v Hamburgu, in Lani Klemen, takrat dijakinji drugega letnika, ki je šolanje v Londonu začela z letošnjim šolskim letom na English National Ballet School. To je res velik uspeh, želja po baletni izobrazbi pa tudi primerno izpolnjena; ki je pri nas ob tistih pogojih žal ne bi mogli dobiti. Kako nam je uspelo? Tako da je mesec pred letošnjim Letnim nastopom, ko so se učni pogoji normalizirali, bil izredni mesec izrednega pouka in garanja. Upam, da nam je uspelo,” je razložila Marinka Ribič.
Seveda jim je uspelo, kajti tako dorečenega nastopa po vsem, kar se je dogajalo ti dve leti, niti ni bilo pričakovati. In je letošnji Letni nastop Baletne in Srednje baletne šole/KGBL navdušil in bil obilno nagrajen z glasnim aplavzom polne Linhartove dvorane CD.
