Miloš Isailović. Na oder Cankarjevega doma prihajam miren in spokojen

Srbski plesalec Miloš Isailović kot Peer Gynt (foto: Tiberiu Marta)
Pozdravljen, Miloš, in veseli nas, da se boš znova predstavil slovenskemu občinstvu, tokrat ljubljanskemu v naslovni vlogi baleta Peer Gynt. Znova pišem zato, ker te je za nekaj časa poškodba prikovala na ‘neplesanje’. Koliko časa si moral počivati in kdaj si nazadnje odplesal Peera Gynta? 
Hvala, draga Barbra za izkazano željo po ponovnem druženju skozi ta intervju. Iskreno in srčno se veselim, da sem znova na slovenskih odrskih deskah. Pred tremi meseci sem se poškodoval, zato sem v tem času tudi bil odsoten z odrov. Peera Gynta nisem plesal že skoraj dve leti, tako da ga srce in telo že prav pogrešata.
 
Peer Gynt (foto: Tiberiu Marta)

V kakšnem stanju je zdaj tvoje telo? Pripravljeno na nove napore, ki jih kot plesalec doživljaš vsakodnevno?
Plesalcu predstavlja največji stres strah pred poškodbami, saj je telo naše orodje, s katerim delamo. Trenutno se super počutim, saj je za mano uspešna rehabilitacija v Beogradu z vrhunskimi strokovnjaki, tako da je poškodba zdaj sanirana. Seveda vselej ko narediš daljšo pavzo, se telo počasi zapira in pada v stanje mirovanja, ti pa, kot aktiven plesalec, ki je navajen biti izpostavljen vsakodnevnim aktivnostim, to zelo težko sprejemaš in zato posledično izpadeš iz forme in kondicije. Ampak uspelo se mi je vrniti na stare ‘tire’, tako da je zdaj vse v najlepšem redu.

Miloš je kot spremljevalni plesalec nastopal tudi na tekmovanju Eurosong.
Poškodbe so res tisti del vaše kariere, ki vas spremljajo non stop in se jih najbolj bojite. Kaj storiti, da do njih ne pride, kako se jim izogniti?
Tudi plesalci se tako kot športniki bojimo poškodb in se jim trudimo izogniti. Ampak poškodbe so žal sestavni del kariere profesionalnega plesalca. Ne moremo se jim popolnoma izogniti. Lahko pa jih z rednim treningom, fitnesom, kakovostnim spancem, pravilno in zdravo prehrano, masažami in počitkom omilimo ter skrajšamo čas rehabilitacije, saj je le pripravljeno telo (v pomenu dobrega fizičnega stanja) zmožno pomagati pri okrevanju.
 
… (foto: Milica Gvozdenović)
 
S kakšnimi mislimi prihajaš v Ljubljano?
Kot vedno prihajam miren in spokojen. Vašo prestolnico, belo Ljubljano obožujem. To je mesto, kjer se vedno dobro nasmejim, najem, spočijem in kjer uživam v družbi meni zelo, zelo dragih ljudi, kot sta Anja Möderndorfer in njena družina, ki jo imam za svojo slovensko družino. Zelo uživam na deskah Cankarjevega doma … Prelep občutek.
Zaradi poškodbe si moral odpovedati tudi sodelovanje v baletu Smrt v Benetkah in verjetno še kaj, za kar jaz ne vem. Čemu si se odpovedal?
Zaradi poškodbe sem se moral odpovedati glavni vlogi v Valentininem (Turcu, op. u.) novem baletu Smrt v Benetkah, s čimer sem se težko sprijaznil in kar mi je predstavljalo neke vrste stres, saj je bila vloga pisana zame. Vendar se že veselim nove sezone, da se vrnem k tej vlogi močnejši kot kadarkoli.
 
… (foto: Milica Gvozdenović)
 
Si ‘freelancer’, razloži nam vse pluse in minuse tega statusa. Kaj je super in kaj malo manj super?
Mislim, da si vsak umetnik zasluži, da ima možnost svobode pri svojem delu in s tem tudi svobodo pri izbiri lokacije oz. teatra in skupine ljudi, s katerimi želi sodelovati in delati. Sam sem po naravi zelo svobodnega duha, zato mi ‘freelancing’ popolnoma ustreza. Rad potujem. To se mi zdi največje bogastvo in privilegij. Slaba stran je mogoče le to, da včasih več ne veš, kje je tvoj dom. Ampak kot pravijo: "Moraš se podati daleč, da bi našel svoj dom." Pozitivne stvari vseh potovanj pa so novi ljudje, nove oči, nova poznanstva in vezi, nove izkušnje, nov zrak … To nima cene.
 
Videla sem, da si član žirije letošnjega festival Dance Star v Poreču, ki pa seveda ni ne baletni in ne sodobni festival, ampak festival popularnih plesnih slogov. Kaj ti pomeni to povabilo in zakaj meniš, da postaja ta festival vse bolj prepoznaven?
Da, to je zame velika čast, saj je Dance Star ena največjih plesnih organizacij na svetu. Tekmovanj in plesnih dogodkov te vrste pa mora biti čim več, saj je to po mojem mnenju izvrstna pot za razvijanje mladih upov in talentov. Biti sodnik na takšnih dogodkih pa je nekaj, kar te dela posebnega, kompetentnega, hkrati pa daje veljavo prenašanju tvojega znanja.
Glede na to, da kar nekaj časa preživiš v Mariboru, imaš morda kje svoj ljubi kotiček, restavracijo, najljubšo jed?
Maribor je moje mirno mesto. Tukaj vedno dobro spim. Svež zrak s Pohorja in z obrežja Drave mi zelo prija. Prosti čas rad preživljam na sprehodih po Lentu ob reki Dravi in opazujem labode, ki mirno in graciozno plavajo v vodi. Brbončice razvajam z odličnimi solatami iz Isabelle v Poštni ulici, obožujem presne sladice iz Tete Fride in seveda je tukaj še moja priljubljena restavracija Dobro jutro Vietnam v Slovenski ulici.
S kom se družiš v Mariboru? So to samo plesalci ali imaš tudi kaj neplesne družbe?
Moja edina in neponovljiva prijateljica balerina Jelena Lečić in moj Edi (Edward Clug), ki je prijatelj, kakršnega si vsak lahko želi. Poleg njiju drugih v tem mestu niti ne potrebujem.
Kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš trenutke na ‘off’?
Ko nimam dela, kar je redek pojav, rad pogledam kakšen film, spim … Takrat si vzamem čas za razmišljanje o novih projektih kaj, kdaj in kako naprej. Počitek je zame izjemno pomemben. Zelo rad sem sam. Takrat sem najmirnejši in najbolj iskren.
 
… (foto: Robie Törnell)

Naštej tri stvari, brez katerih ne greš nikamor?
Denarnica, telefon, plastenka vode in slušalke brez glasbe sem gluh.
Po čem si najbolj prepoznaven? Kaj meniš, da je tisto, zaradi česar ljudje rečejo, ja, to je pa naš Miloš?
Najbolj znan sem po humorju. V družbi sem tisti tipičen Srb ‘showman’. Sem zelo iznajdljiva in vztrajna oseba. Magnet za nemogoče stvari in rešitve. Vsi pravijo: "A, to je naš Miloš."
Te v življenju vodi kakšna misel, nam jo zaupaš?
Imam dve. "Vse se zgodi z razlogom." in "Vse, kar je bilo, je tako daleč, da ga več ni. Ampak ko to napišeš z besedami, je spet tukaj."
 
Peer Gynt (foto: Tiberiu Marta)
In zakaj si ogledati Peera Gynta v soboto, 19. januarja, ob 19.30 v okviru festivala Maribor je naš v Cankarjevem domu?
Peera Gynta bi si moral ogledati vsak, star med sedem in 107 let, saj je predstava po mojem mnenju sklop vseh pomembnih življenjskih talentov ples in glasba. Nihče nikoli ni odšel s predstave, da ne bi imel solznih oči ali ostal srečen, ker je preživel dve uri svojega življenja v gledališču.  
View Gallery 8 Photos