Med nastopajočimi na odprtju olimpijskih iger tudi plesalec Miha Matevžič

Priznam, da že dolgo nisem ždela pred televizijskim ekranom štiri ure v enem kosu. Priznam pa tudi, da sem preprosto fenica spektakularnih predstav, še posebej tistih, v katerih prevladuje ples, in je bil petkov olimpijski večer pred ekranom preprosto nuja. Londonska atrakcija bo seveda za nekatere hitro pozabljena, gledališki režiser, pevec in performer Miha Alujevič je na socialno omrežje Faceook napisal, da "je bilo to najbolj dolgočasno odprtje do sedaj", in mnogi se boste strinjali. Mnogi pa smo bili preprosto navdušeni.

Režiser prireditve Danny Boyle je okinčan z oskarjem za film Revni milijonar, njegov Trainspoting pa je tako ali tako režijsko remek delo. Ampak film vsekakor ni enkratna živa predstava, v kateri se mora uspešno prepletati režiserjeva domišljija s protokolarnimi pravili, potrebno pa je zadovoljiti še obiskovalce na prizorišču in gledalce pred ekrani. Boyle je zato k sodelovanju povabil še enega režiserja, in sicer Stephena Daldryja, režiserja kultnega plesnega oziroma baletnega filma Billy Elliot ter koreografa Kima Gavina, ki ima obsežen življenjepis. Uril se je v prostorih kraljeve baletne šole, nato pa začutil žilico za koreografiranje različnih dogodkov in glasbenih turnej. Najbolj opevane so tiste za skupino Take That in glasbene nagrade brit.

Priprave za spektakel so se začele že lani decembra, ko so organizatorji vabili na avdicije različne profile performerjev od igralcev pa do plesalcev. Med 7500 prostovoljci se je znašel tudi Miha Matevžič, ki že lep čas živi na relaciji Ljubljana-London. "Sam sem član 80-ih profesionalnih plesalcev, okoli nas pa bo še okoli 1500 prostovoljcev. Nič ni prepuščeno naključju. Že kar nekaj časa se pripravljamo na to otvoritev. Najprej smo bili v filmskih studiu, kjer smo se lahko zbrali prav vsi, v zadnjih dneh pa smo se preselili tudi na stadion. Imamo povsem navaden delovni urnik po 8 ur na dan od ponedeljka do nedelje," je pred prireditvijo povedal za sport-tv.si Naj spomnimo, da je Miha plesal na letošnji podelitvi nagrad brit, ki jo je režiral omenjeni koreograf Kim Gavin, in sicer ob Rihanni. A menda mu to ni dosti pomagalo, saj je moral kljub temu na avdicijo. Zagotovo je to nepozabna izkušnja, ki jo bo delil s slovenskimi plesalci na svojih klasih.

Plesalci so zavzeli glavnino dogajanja na novo zgrajenem štadionu, še posebej pa so se izkazali v točki 40 let britanske glasbe. Najboljših britanski komadi in njihovi izvajalci so dobili še gibalno kostumsko transformacijo. Od disca, rock’ n’ rola, sodobnega plesa ali celo baleta na trenutke do današnjega hip hopa v vseh svojih pod in nadzvrsteh.

Ljubljenec britanske plesne publike pa je zagotovo koreograf in plesalec Akram Khan. S svojimi bangladeškimi koreninami in mešanico klasičnega indijskega plesa kathak s sodobnim je razvil samosvoj plesni izraz. Je reden gost vseh velikih plesnih festivalov in sodelovanje na odprtju olimpijskih iger je bila logična posledica razvoja tega velikega koreografa. Posebej izbranih petdeset plesalcev je ob pevki Emeli Sande in himni Abide With Me in seveda Akramovem solo plesu skozi gib prezentiralo razmišljanje o minljivosti in smrti. Akram s svojo skupino že te dni potuje na turnejo v Rim, Amsterdam, Pariz in sicer s predstavo Desh.

Na Akramom in odprtjem je bila navdušena tudi Mojca Majcen, plesalka Plesnega teatra Igen, ki je za naš portal komenirala:" Na začetku sem bila skeptična, saj se mi je zdelo, da ne bodo presegli Kitajcev. Po mojem mnenju jih niso, mi je pa všeč, da so ostali skromni, da ni bilo pretiranega kiča, da so vpeljali svoj značilni humor, da se je vključila tudi kraljica z James Bondom. Super mi je bila scenografija, ki se je odlično spreminjala, odlični so bili plesalci Akram Khana, pa točka s pravljičnimi liki. Najlepše pa mi je, da se z olimpijskimi igrami svet poveže, imam občutek, da v tem kratkem času vsi pozabijo na medsebojne spore. Osebno pa vedno dobim občutek, da pripadam nečemu večjemu. Ko bi le bilo tako vedno. Pa upam, da bodo olimpijske igre tudi na Balkanu, da lahko plešem na otvoritvi … hahahahhahahaha."

Zanimivo bo videti tudi zaključek olimpijskih iger. Bo tako kot na odprtju imel glavno vlogo ples? Ples, ki sicer kraljuje na skoraj vseh tako poletnih kot zimskih olimpijskih igrah, pa še vedno ni olimpijski šport. Resni angažmaji so bili pred desetimi, petnajstimi leti, ko se je v takratni borbi za priznanje vključila tudi naša plesna pedagoginja Barbara Nagode Ambrož, pa članica slovenskega olimpijskega komiteja Meta Zagorc. A rezultatov, da bi latinskoameriški in standardni plesi prišli med olimpijsko elito, so izpuhteli. Menda že pred Pekingom leta 2008 tudi zato, ker tekmovalna pravila niso bila natančno določena.

Takrat so bile vse plesne moči uperjene v Kitajsko, kjer se je že nekaj let občutil pravi razcvet športnega plesa. In takrat je bila Mednarodna plesna zveza (nekdanji IDSF danes WDSF) še prepričana, da jim bo uspelo. Angažma za priznanje je potihnil, WDSF pa ima probleme sama s sabo oziroma z drugo mednarodno plesno zvezo WDC, saj se zvezi ne moreta uskladiti glede odobritve oziroma kaznovanja plesnih parov na angleških tekmovanjih. Torej je London ravno pravi kraj za ponovno plesno akcijo.

Na koncu pa še eno priznanje. Najbolj mi je pri srcu še vedno tisto odprtje v francoskem Albertvillu koreografa Philippa Decoufljeja. Takrat pa domišljija res ni imela meja.

View Gallery 9 Photos