Mavrični baletni večer, a dodeliti nagrado samemu sebi ni etično!

Slavnostni dogodek se je zgodil na začetku meseca na velikem odru SNG Maribor. Bil je tudi v resnici to svečan koncert in prijeten mavrični baletni večer, kjer so se predstavili baletniki obeh naših baletnih ansamblov in so  zaplesali skoraj vsi nagrajenci prestižnih strokovnih nagrad za leto 2011. Program se je delil na tri segmente, po prvem delu je stekla podelitev nagrad in priznanj Lydie Wisiakove, nato je sledil drugi del baletnega koncerta in podelitev nagrade Lydie Wisiak za življenjsko delo, nato pa še zaključek, tako kot se to pričakuje od baletnega koncerta, torej zaključni baletni finale.

Slavnostni koncert se je začel z Balkonsko sceno, pas de deux, iz Baleta Romeo in Julija v koreografiji Leonida Lavrovskya na znano glasbo Sergeja Prokofjeva. Duet sta zaplesala mariborska baletnika Catarina de Menneses in Denes Darab. Catarina je bila ljubka in dekliško spevna v svojem plesu mladostne Julije in svoji Juliji je znal romantično slediti tudi njen partner Denes, zaljubljeni mladi Romeo. Lirična koreografija vrtenja, prihajanja, odhajanja in mladostne vedrine z nekaj zanimivimi prostorskimi rešitvami se ob modrem ozadju zaključi s prvim poljubom. Še vedno pa  živi v spominu nepozabna in tudi še neprekosljiva poetika mladostne ljubezni, ki sta jo doživeto zaplesala Lukas Zuschlag in Ana Klašnja v baletu Romeo in Julija leta 2006 v koreografiji Yourija Vamosa na odru (takrat še ne prenovljene) Ljubljanske Opere. 
Odlomku tega znanega baleta je sledila kratka sodobna koreografija Mitje Popovskega Evertytime we say goodbye na glasbo Colea Porterja v izvedbi balerine SNG Opere in baleta Ljubljana Urše Vidmar in Gorana Kusića, ki letos končuje četrti letnik baletnega šolanja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, lani pa je maturiral na Umetniški gimnaziji za sodobni ples. Koreograf Mitja Popovski, ki s svojim koreografskim delom žanje domače in mednarodne uspehe s plesalci Kazine, je pripravil simpatično moderno koreografijo na temo razhajanja, kjer on pakira svoj kovček in odhaja, ona pa si ob svoji likalni mizi tega nikakor ne želi. V zgoščenem duetu zahtevnih skokov in sodobnih plesnih prijemov sta Vidmarjeva in Kusić zaživela kot dobro uglašen plesni par in dodala svež trenutek sodobne realnosti v opevan čas baletne romantike.

Urša Vidmar je prejela nagrado Lydie Wisiakove 2011 za svojo vlogo gospodične Effy v baletu Silfilda danskega koreografa Bournovilla. Danska skrbno varuje svojo umetniško dediščino, tako so odprli tudi zgodovinsko knjigo, v katero se vpisujejo imena umetnikov, ki so doprinesli svoj umetniški navdih k izvedbi Bournovillovih baletnih vlog. Ta čast je pripadla tudi Urši Vidmar, njeno ime je vpisano v anale danske baletne dediščine za njen svojstveni umetniški doprinos k izvedbi vloge Effy.

Nastopu elegantnega baletnega para je sledil pas de deux iz baleta Le Corsaire (Gusar) po koreografiji Mariusa Petipaja in na glasbo A. Ch. Adamsa. Zaplesala sta ga nagrajenka Asami Nakashima in Yuayan Omaki. Njun nastop je bil lepo pripravljen, skoraj s šolsko natančnostjo, kaj več osebnega pridiha pa solista nista zmogla. Yuayan Omaki se je izkazal kot plesalec visokih skokov, ki pa mora še izpiliti svoj doskok. Asami Nakashima je prejela priznanje L. Wisiakove 2011 za svojo zračno kreacijo vesoljnega Kupida v baletu Don Kihot koreografa Krzysztofa Nowogrodzkiega.
Priznanje Lydie Wisiakove 2011 je prejela tudi Olesja Hartman za vlogo kraljice vil Myrthe v baletu Giselle. Olesja Hartman je ta večer zaplesala skupaj z mladim obetavnim baletnikom Sytzejem Janom Luskeom v odlomku Labodjega jezera ter v koreografiji Lewa Ivanova na glasbo Petra Iliča Čajkovskega. Olesja Hartman je klasična balerina subtilnih rok in čutne drže, ki precizno sledi baletni tehniki, in tako je tudi zaplesala v sozvočju klasičnih povezav s svojim partnerjem Sytzejem Janom Luskeom.

Klasični baletni liriki je sledil temperamentni Ciganski ples na glasbo Pabla Sarasatea v koreografiji Vacslawa Orlikovskega ter v izvedbi Baleta SNG Maribor: Marina Turcu, Adriana Cloata, Kleopatra Purice, Branko Popovci, Vadim Kurgajev, Vasilij Kuzkin, Dasha Rashid, Tiberiu Marta. Plesalci so poskočno in radostno zaplesali svoj ciganski tabor, vendar pristna ciganska duša se je še posebej vtisnila v srce ob plesu Marina Turcuja in Tiberija Marta. Marin Turcu je bil prejemnik nagrade L. Wisiakove 2011 za svoje vse življenjsko delo na področju baletne umetnosti. To nagrado si je vsekakor zaslužil ta baletni svetovljan, Marin Turcu, ki je bil več let tudi solist baleta HNK Zagreb in je s svojim prihodom v mariborski baletni ansambel vnesel duh baletne folklore in umetniške nadgradnje.
Na svečanem baletnem koncertu pa sta zablestela mariborska baletna solista Tetiana Svetlična in Anton Bogov v Grand pas de deux baleta Don Kihot skladatelja Ludwiga Minkusa in koreografa Krzystofa Nowogrodzkia. To je bil baletni duet vreden posebnega priznanja in nagrad, kjer je  Bogov znova blestel kot mojstrski partner in kraljeval na velikem odru ter v višavah. Tetiana Svetlična je v času od premiere baleta Don KIhot (novembra 2011) pa do tega večera svojo vlogo mladostne Kitry pohvalno dodelala in nadgradila, da si je vsekakor zaslužila strokovno nagrado DBUS – Lydia Wisiakova 2011.
Svečan in zaključni finale v nastopajoči prevladi plesalcev in solistov Baleta Maribor pa je pripadel Ljubljanskemu baletu, ki se je predstavil z novo postavitvijo odlomka iz baleta Raymonda – Pas classique hongrois, 3 dejanje. Balet sta postavila Maša in Irek Mukhamedov na glasbo A. Glazunova in po koreografiji M. Petipaja. Nastopilo je devet baletnih parov povsem uglašenih v skladnosti in lepoti baletne izvedbe, tako da je ta ilustrativen in ljubek nastop ljubljanskih baletnikov docela svečano zaključil baletni koncert. Zaplesali so: Ana Klašnja, Rita Pollacchi, Leila Pantić Šindrić, Kristina Aleksova, Alexandru Barbu, Petar Đorčevski, Casmin Agavriloaei, Richel Wieles, Georgeta, Capraroiu, Urša Vidmar, Eva Gašparič, Nina Ogrinc, Lukas Zuschlag, Lucas Jerkander, Kenta Yamamoto, Luka Žiher in vodilni par Tjaša Kmetec ter Yuki Seki.
Posebnost letošnjega baletnega koncerta ob podelitvi nagrad Lydie Wisiakove je bil prav nastop vseh nagrajencev. Izjeme pa vedno obstajajo, tako  žal dveh  nagrajencev nismo mogli videti, čeprav menim, da bi njun nastop bil vsekakor dobrodošla poslastica. Nena Vrhovec Stevens, solistka SNG Opere in baleta Ljubljana in aktivna pedagoginja v Baletnem studiu Stevens v Medvodah, je prejela nagrado Lydie Wisiakove 2011 ob zaključku  svoje izjemne profesionalne umetniške baletne kariere.
Priznanje Lydie Wisiakove 2011 je dobil tudi umetniški direktor Baleta Maribor Edward Clug za svojo plesno nadgradnjo groteskne podobe novopečenega bogataša Gamacha v baletu Don Kihot. Bil je to enkraten nastop, tako da je prava škoda, da DBUS ne predvideva nagrade Lydie Wisiakove tudi za izjemno izvedbo in umetniško nadgradnjo stranskih baletnih vlog, kar bi si v prvi vrsti vsekakor zaslužil Edward Clug.

Komisija za podelitev letošnjih priznanj in nagrad Lydie Wisiakove v organizaciji DBUS-a je delovala v sestavi: Bojana Hinteregger/predsednica, Vojko Vidmar, Matjaž Marin, Edward Clug in Tomaž Rode/predsednik DBUS-a. V umetniških krogih je nekako že stalnica, da so člani določenih komisij tudi še aktivni ustvarjalci, in ni redkost, da komisija posega v izbor del ali celo odloča o dodelitvi nagrad svojim članom. Letos se je to zgodilo tudi strokovni komisiji DBUS-a, nagrado je prejela Urša Vidmar, hčerka Vojka Vidmarja, in priznanje je sprejel Edward Clug. Za svojo umetniško izvedbo omenjenih vlog sta oba nesporno predlagana in tudi zasluženo izbrana, vendar se nekako in vedno znova  zastavlja etično vprašanje, ki se verjetno ureja s potrebnimi pravilniki oziroma akti, kako odločati in glasovati v primeru, ko je kandidat tudi član iste komisije. Obstajajo pa tudi primeri, ko bi si določen kandidat več kot zaslužil nagrado, pa je bil zavoljo sorodstvenih vezi ob njo, kar pa gotovo tudi ni prav. Menim, da je v izogib tovrstnim dilemam najbolje izbirati člane komisij med  strokovnjaki, ki niso več delavno aktivni v svoji stroki, mogoče med nedavno upokojenimi umetniki. 

View Gallery 6 Photos