Drugo leto zapored Mateja Terčon Knap pripravi letno produkcijo v prostorih Cankarjevega doma. Iz Komna je prišlo natančno 203 plesalcev in plesalk.
Mateja Terčon Knap je svoje društvo Be Funky ustanovila z namenom, da v Komnu približa ples tamkajšnjim prebivalcem in to ne glede na starost. Njeni varovanci in varovanke namreč zastopajo leta in sicer od 3. pa do 84 in med njimi je tudi 13 fantov. Poudarek je na hiphop plesnem stilu saj je le ta Mateji najbližji. Svojo energijo, ki ji vsaj po videnem sobotnem nastopu 13. januarja, ne manjka, pa nesebično deli med aktivne plesalce kot aktivne gledalce. Nastopiti v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so bile od nekdaj njene sanje, ki jih je uresničila že lani. O lanskem nastopu smo pisali tukaj https://www.paradaplesa.si/na-spici/befunky-energetski-boom-sijoce-mladosti-in-generacijskega-plesnega-zara-iz-komna/
Odgovornost, ki jo prinaša cankarjanski oder je velika zato se je komnska ekipa na nastop pripravljala že od začetka sezone, torej od lanskega septembra. Mateja nam je po nastopu v Cankarjevem domu zaupala: ‘Nastopati na takšnih odrih so bile moje sanje. Spomnim se, ko smo lansko leto prišli v Cankarjev dom in sem sama ob prihodu stopila na oder dvorane. V hipu sem se od sreče zjokala. Stala sem tam, kamor sem si toliko časa prizadevala, da bi stali vsi mi. Uresničene sanje.’
Zgodba o lanskem uspehu se je ponovila tudi letos. Zanemarimo dejstvo, da je dvorano napolnila v večini energija staršev, dedkov in babic, a sem med publiko zasledila tudi nekaj plesnih ustvarjalcev, ki so prišli pogledat kaj počne ekipa iz Komna. Mateja je predstavi dala naslov Dragi jaz in poskrbela ne samo za koreografijo, glasbo, kostume ampak tudi za zgodbo, ki nam jo je podala skozi deset točk. ‘Vsega skupaj sem se lotila srčno. Z občutki, ki jih srečujem in občutim vsak dan. Vedno izhajam iz nas – iz plesalcev in iz sebe. S plesalci delujem sproščeno in na njih nisem nič pritiskala. Že sami od sebe mi vrnejo res ogromno predanosti in odgovornosti na treningih. S tem, da so to kar so, naredimo največ. Vedno bolj razumejo to našo vizijo. Tako plesalci, kot tudi starši in podporniki. Mislim, da je največja moč to, da je med nami vse iskreno in vsak trenutek pristen. Predvsem pa to, da verjamem prav v vsakega od njih. Zato mi je bilo v največje veselje stopiti na tak oder in s sabo pripeljati prav vsakega od naših plesalcev. Seveda se zavedam, da je to zelo velik izziv ampak, če nekaj gradiš in temu nameniš res ogromen del svojega življenja, vsakdana..si moraš upati in poskusit se premaknit naprej.’
Nastopilo je točno 203 plesalcev in plesalk v različnih izhodih od skupine vrtec, pionirji, mladina, mini otroci, dame in upokojenke, ki so s plesom ponazarjali zgodbe, ki jih pišejo njihova življenja. ‘Teksti so moje delo in tudi osebne izpovedi plesalcev. Mene, ki poznam plesalce, se je dotaknila prav vsaka izpoved posebej saj vem, kako se plesalec, ki je to dal ven iz sebe počuti. Vsaka izpoved ima močan pomen v določeni starosti. Ponosna sem bila prav na vse, ki so se izpostavili in delili svoje občutke pred toliko ljudmi.
Sploh za najstnike je to lahko zelo velik izziv. Plesalka Lejla se je na glas soočila z vrstniki, ki je ne razumejo, saj zavestno dela na sebi vsak dan. Plesalka Lara je na glas povedala, da je dovolj tega, da okolica pričakuje, da je vsepovsod popolna. Ona pa želi samo biti to kar je. Vita je izpostavila situacije, ko je zaupala napačnim ljudem in bila potem zasmehovana. Špela se je izrazila, da se trudi po najboljših močeh. Hana je iz sebe dala občutke, ki jih občuti zaradi njene disleksije in medvstniškega nasilja.
Pri malo mlaših otrocih je bilo izpostavljeno medvrstniško fizično nasilje, telefoni in nadležnost le teh, občutki, ko je človek izločen iz družbe. Ponosna sem bila tudi na plesalke, ki so izpostavile, da so bile tudi one krivične do drugih.
Potem je tukaj spet poseben čar najstarejših plesalk, ki so za nalogo imele napisati, kaj bi si sporočile za nazaj, ko so bile mlade. Njihove besede ti dajo misliti kaj je zares vredno v tem življenju. Težko je reči, katera izpoved se je najbolj dotaknila publike. Nekdo bolj začuti besede mlajših otrok, nekdo pa kakšno zrelejšo izpoved. Vsaka ima svoj čar.’
Ena ura programa je minila kot blisk. Otroška energija plesalcev in plesalk je nadgradila sinhronost koreografije in izvedbe, ki je pri otrocih zelo težko izvedljiva. Zato pa imajo mladinke že odlično izurjeno odrsko prezenco in so zadane točke izpeljale kot bi bile na tekmovalnem parketu, kamor jih Mateja pogosto tudi odpelje. Be Funky je namreč član Umetniškega plesnega združenja Slovenije, ki ga vodi Dušan Vodlan.
Sicer pa ima Mateja raje nastope kot pa tekmovanja, se pa zaveda, da mladina rada pogleda in se postavi ob bok konkurenci. ‘Priznam, da sem s tekmovanj s pokali prišla domov v sebi nekako prazna, sem zdaj s takšnim delovanjem brez teh pokalov in medalj napolnjena in iskreno srečna. Sedaj od sreče jočem že samo, ko se odpre zavesa na začetku predstave. Imamo pa za naprej v planu udeležiti se kakšnega plesnega festivala, državnega prvenstva UPZS, začeli smo tudi že z osvajanjem novih koreografij za novo predstavo, katere material potem uporabimo ob naših aktivnostih proti koncu šolskega leta. Bomo videli sproti kaj se nam odpre. Največja želja pa je enostavno še naprej gradit našo zgodbo s celim srcem.’
Mateja vse koreografije pripravi sama in tudi vse organizira sama. Vsak teden odvodi 22 treningov. ‘Res, da je vse skupaj ogromno dela, ampak ko vidim vse te plesalce tako v dvorani vsak dan, kot potem na odru, je še kako vredno. Oni me ženejo naprej in dajejo tisto potrebno energijo za ustvarjanje in nenehno rast. Seveda si v bodoče želim, da bi kdo soustvarjal z mano, ampak sem glede tega zelo previdna. Imamo specifičen način delovanja in želim, da tisti, od katerega bodo otroci črpali znanje, da je v prvi vrsti čuten in pravi človek, ki čuti naše delovanje in je pripravljen to celoto spustiti v svoje življenje. Seveda je najbolj smiselno, da takega človeka dobiš in zgradiš med svojimi varovanci. Tako imam tudi jaz plesalko Lejlo Tavčar, ki jo imajo plesalci že zdaj zelo radi, jo spoznavajo, saj je kot opazovalec prisotna na kar veliko treningih. V prihodnje si želi poučevati v našem društvu in pomagati razvijati to našo vizijo. Sedaj pa 1x tedensko (tudi vrtčevski otroci trenirajo 2x tedensko) vodi treninge polovice skupine vrtca in svoje delo opravlja z odliko.‘
Posebnost Be Funky nastopa Dragi jaz je bila tudi skupina upokojenk med katerimi je najstarejša štiriinosemdesetletna Sabina Godnič. ‘To je tudi oseba, zaradi katere razmišljam v življenju zelo pozitivno in s čim manj izgovori. Pred leti so ji napovedali, da bo ostala na invalidskem vozičku, saj je doživela nesrečen padec. S svojo trdno voljo in vztrajnostjo se je pobrala, ponovno stopila na noge in zaživela. In sedaj pleše in to vsak trening brez izgovorov. Lahko jo samo občudujemo.’
Po zadnjih podatkih, ki sem jih našla na spletu živi v Komnu približno 616 prebivalcev, kar bi pomenilo, da vsak tretji prebivalec Komna pleše pri Mateji. Na moje vprašanje Ali je Komen plesni kraj je odgovor takšen: ‘Moji Kraševci in Kraševke zagotovo delajo Kras še kako plesni kraj. Ampak to takšen poseben…kraj s srcem.’
Po predstavi je bila Mateja zelo zadovoljna, še bolj starši in sorodniki, ki so mi zaupali, da so zelo veseli, da imajo njihovi otroci, vnuki, nečaki, prostor, kjer se lahko družijo in sproščajo svojo energijo in kar je najbolj pomembno, je to čas brez mobitelov, družbenih omrežij in lažnega sveta. ‘Mateja je naše komnsko sonce,’ mi je dejala ena od mam. Res je bilo krasno sončno sobotno plesno popoldne in prepričana sem, da je Mateja že rezervirala Linhartovo dvorano za leto 2025.
