Maša Kagao Knez je postala ženska

Rojena zunaj svoje vasi je nova plesna predstava Maše Kagao Knez v koreografiji Rosane Hribar. Dramaturgijo je prispevala Andreja Kopač, izvor glasbe Rosana Hribar, oblikovanje Sara Zaninović in ples seveda Maša Kagao Knez. Maša Kagao Knez je rojena v Ljubljani, kjer živi in ustvarja; za seboj ima že dve koreografski deli: Missawa (2004), Moja (boljša) polovica (2007). Njena mama, Jasna Knez, je malo Mašo vodila po odrih nekdanje Jugoslavije vse do njenih šoloobveznih let; včasih je dekletce poplesavalo s svojo mamo, včasih pa le opazovalo njene predstave.

Ime Kagao je Maši ob rojstvu dodelil njen oče, Afričan, doma iz Burkine Faso. In ravno pomen imena Kagao je bila iztočnica za Mašino novo predstavo, kajti afriška beseda kagao simbolizira žensko rojeno zunaj svoje vasi. In ko se tako v eni osebi stikajo kulture in pretakajo krvna telesca različnega rasnega izvora, potem se verjetno večkrat zastavi intimno vprašanje: kdo sem?

Maša Kago o sebi pravi: "Ko pridem v Slovenijo, nisem sodobna plesalka, ko pridem v Afriko, nisem plesalka afriških plesov. Vedno znova sem nekako – zunaj!"  V orientalskih in afro ritmih se je Maša brusila pri mami Jasni in na tečajih ZKOS-a pri Barbari Plečko, pozneje pa je obiskovala delavnice mnogih plesnih pedagogov. V najstniških letih se je nekoliko oddaljila od plesnih sfer in se pridružila mladinski Impro  gledališki skupini BUBE (1993-2003). Potem se je gotovo zgodil notranji klic, ko se je odločila in napotila v Afriko, v očetovo domovino. Kulturo in ritem Afrike je tako močno doživela, da se je ob vrnitvi kaj kmalu napotila v Pariz in se šolala na šoli za tradicionalni in sodobni afriški ples Centre Momboy (2004-2006).

Rojena zunaj svoje vasi je plesni projekt, ki si ga je Maša zamislila v izvedbi dveh koreografov, Rosane Hribar in njenega pariškega učitelja  Georgesa Momboya. Prvi del zamišljene celote je bil v predpremieri predstavljen 25.10. ob otvoritvi festivala Baofest (festivala afriške kulture ), premiera pa se je zgodila v Plesnem teatru Ljubljana 4.oktobra.
V polurni predstavi je koreografinja Rosana Hribar tenkočutno luščila Mašino hrepenenje, dajala bi list po list vse do notranjih globin, ki so vodile plesalko do njenega drugega kulturnega izvora. Začetna scena se vtisne kot razsežna fotografija, v kateri zaznaš dve kulturi,  zahodno – slovensko in afriško.

Scena je asketsko čista, vendar istočasno nazorno pripovedna; na enem koncu odra stoji okrogla mizica s kozarcem in bokalom vode, diagonalno pa je na drugem koncu odra položenih nekaj rekvizitov, ki spominjajo na Afriko. Pot plesalke se začne ob mizici, pitju vode (tako značilnem za sodobni svet) in minimalnih vzgibih dlani, ki ob ritmu bobnov dosežejo amplitudo gibanja in plesalka začne svojo pot po diagonali do drugega konca scene. Pri Maši običajno občudujemo značilno plesno toplino, mehkih in širokih linij, plavajoče roke, ki se širijo kot velika krila in ritmične prebliske afriškega plesnega izročila. Tokrat pa je pred nami povsem drugačna Maša, je plesalka oblikovana v strogosti linij in moči bojevnika, ki posega za novim in neznanim, da bi se ob koncu odra, v afriškem miljeju, ponovno obudila njena ženska mehkoba; nastopi lirični trenutek, ko potopi obraz v koruzno moko in sledimo obredu maske. Predstava je prepolna simbolike, napetosti in miline, kjer se domiselno povezujejo značilnosti obeh kultur, npr.:koruza – polenta kot hrana, pručka, maska …Tudi glasba je tehtno izbrana, že na samem začetku meditativni zvok afriških bobnov simbolično preide v melodijo ameriškega jazza. Tisti trenutek sem pomislila na zgodovino ameriških črncev, ki so s svojimi ritmi botrovali k rojstvu jazza v novem svetu.

Ko sem Mašo vprašala, kaj jo je vodilo k izbiri koreografa, je odgovorila, da plesni in koreografski opus Rosane Hribar, še posebej pa njena značilna gibalna estetika, perfekcija. Rosana Hribar in njen partner Gregor Luštek (koreografski tandem Hribar-Luštek) sta s predstavo Izpleši me vtisnila svoj vokabular plesnega izrazoslovja, ki prepleta energijo hare – moč dihanja/ vdiha in izdiha v sodobni plesni izraz ter tako posegla v nove razsežnosti gibalno-plesnih globin, kar sta le še nadgrajevala v koreografijah, ki so sledile: Duet 012, To whom it may concer
In koreografinji Rosani Hribar je uspelo izklesati umetniško podobo ženske v procesu samospoznanja, ki jo je zaplesala in doživeto izoblikovala v novi gibalni preobleki Maša Kagao Knez.
Rojena zunaj svoje vasi je povsem dorečena predstava, ki ti da misliti, te prevzame in verjameš vsakem gibu, koreografski celoti, ki  izpisuje  življenjske trenutke  in  izriše kulturno simboliko. 

View Gallery 6 Photos