Maroltovci in njihova moč narodnega plesa

Letošnji letni koncert Folklorne skupine France Marolt odseva umetniška pota novih iskanj in raziskovanj na področju slovenske folklorne dediščine. Folklorne predstave te naše znane Akademske skupine so vsako leto aktualno predstavljale moč narodnega plesa in glasbe tako slovenske kot one sosednih in drugih narodov. Letos pa je bilo drugače, zaplesalo se je pristno narodno in prefinjeno meščansko vzdušje, tako kot si predstavljamo vaška in meščanska srečanja ter praznovanja brez presežkov pretiravanj ali pretiranega predvsem fantovskega  razkazovanja. 

Že sam naslov Prebujeni zapisi kaže, da se je program za 64. letni koncert spletal po osebnih izsledkih in ročnih zapisih, tudi prebiral v člankih različnih časopisov, sledilo se je zgodovinskemu pričevanju tistih, ki so te plese nekoč videli in jih tudi komentirali. Za interpretacijo tega, kar se je nekoč gledalo, doživljalo in zapisalo, so poskrbeli avtorji večera, vodje in sodelavci skupine: Tomaž Simetinger/umetniški vodja; Tjaša Ferenc/vodja plesne skupine; Adriana Gaberščik/vodja petja; Petar Vendramin in Dušan Nedović/vodji orkestrov; Katarina Šrimpf/avtorica kostumografije; Nanja Dragič Bertok in Vasja Semolič/avtorja scenografije;iIzvršni odbor društva in članice ter člani Akademske folklorne skupine France Marolt. Deset folklornih plesov so za oder postavili:  Tomaž Simetinger in Mirko Ramovš, glasbene priredbe pa so pripravili: Petar Vendramin, Julijan Strajner, Matej Kraglj, Drago Kunej, Janez Jocif, Ferdinand Heller.

Kranjskega plesa brez harmonike si skoraj ni moč zamisliti. V prvi točki programa pa se je dostojanstveno vil svatovski Kranjski ples ob glasbeni spremljavi godalnega dua, in celo brez harmonike … Ples je postavljen po zapisih članka iz Kmetijskih in rokodelskih novic 1866: "Spominjam se  že iz  mladih svojih let, da na naših svatovščinah je prileten mož takole plesal: plesalka povzdigne svojo roko in stegne kazavec, visoko kakor je glava. Plesavec jo prime za prst in jo trikrat zavrti; ona gre unkraj kolobarja ( kolesa), si podpre rebra in nepremakljivo gleda v njega, on pa gleda v njo, poka ob kolena ali ploska z rokami po taktu, kakor tudi ona in ko mine kaka minuta, stopita v sredo kolobarja , se primeta z desnicama in spremenita plesavna prostora…. To sem videl leta 1800, potem pa nikdar več…"

Tako slikovito, kot je zapisano, so trije pari na odru tudi zaplesali. In nekako tako učimo danes plesati osnovnošolske otroke v skupinskih oblikah, ko se dva po dva postavljajo po krogu, seveda ne rečemo podpri rebra, ampak postavi dlan v pas, tudi več ne govorimo o plesavcih,  danes pač rečemo plesalec.  V poročilu (tekst iz leta 1913) o čitalnici celjski, kjer je omenjen priljubljeni ples "češko besedo", se piše, kako je bilo takrat jako slovesno, da se je zbralo visoko število rodoljubov, da je poskočnemu plesu sledila domoljubna deklamacija in da je za posebno slovesnost poskrbel ljubljanski akademski zbor pevcev in pevčinj (pevk v  prevodu modernega jezika) …
Prav zanimivo je branje teh starih zapisov o praznovanju in plesanju tistih dni zbranih in posredovanih v gledališkem listu, gotovo pa je predstavljal poseben izziv poglabljanje v zapisano in postavljanje novih odrskih oblik starih plesov, kar je folklorna skupina France Marolt tega večera uprizarjala za polno Linhartovo dvorano. 

Kranjskemu plesu so sledili Dolenjski plesi v glasbeni spremljavi tria violine, basa in harmonike, in tokrat so Dolenjci poskočno zaplesali in še pesem: Sedem sinov Abrahama … Poročilo o plesu v Mirnski dolini pravi, da se Dolenjci silno radi zabavajo, sučejo in plešejo … "ko se fantje družijo in ni deklet, se včasih tudi kar sami zasučejo in pri tem razne burke uganjajo…da z rokami kažejo, kot bi vlekli smrkelj iz nosa. Če pa jih zalotijo dekleta pa vsak pograbi svojo in se z njo zavrti… " Na odru so zaplesali moški v moških dvojicah, ko pa so se prikazale še one, pa se je struktura parov kar hitro zamenjala in je burko prevladala eleganca.
Porabski plesi so predstavili čas, ko se fantje zbirajo in odhajajo na nabor in ko so dekleta z njimi poplesavanja ni manjkalo. Rekrute so odpošiljali na Ogrsko. Zapis ob plesu Fantje se zbirajo pravi, da je bil jako slovesen njih odhod, ko so vsi okrašeni stopili na vlak … čez nekaj ur pa so bili že v Sombatelju, kjer so jih v vojašnici sprejeli z godbo. "Banda je zasvirala "šotiš" in dečki so se kar na mestu prijeli dva po dva, se vrteli in tolkli z nogami da se je vzdigoval prah«,  deklet tam ni bilo.

Kolo in plese deklet iz Starega trga so spremljale tamburice in pesem. Ivan Navratil je svoj čas v Ljubljanskem zvonu zapisal, da dekleta enkrat skačejo, kadar kolo igrajo in spet počasi okoli kolajo in pojejo vsake vrsti pesmi in tudi druge pesmi in se veselijo …
Ples fantov s sabljami so postavili po virih iz konca 16. In začetka 17. stoletja: "Suči, suči sabljico !" je barvit ples šestih mladeničev, kjer glasbo dud in bobna spremlja še žvenket sabelj. Janez Vajkard Valvasor je v svojem delu Slava Vojvodine Kranjske zapisal, da "moški z golimi sabljami plešejo in se tako imenitno in čudno vsevprek sukajo, da se je treba čuditi …"

Ples sabelj je bil vsesplošno znan ples evropskih narodov,  tudi aktualen, vse dokler so bile sablje čaščene kot vojaško orožje. "Hajde koloigrat , duša draga!", ob  tem naslovu  se je predstavil narodni ples iz Bele krajine: "Pri katerem se  dekleta, tudi mlade  snahe (žene), ki se vzajemno (nasprotno) na suknjah ali pasih za žepe držeče na podobo cirkel okoli vrte; dve stopinji naprej, eno nazaj  narede."  In kot zapis pravi, je med dekleti "vselej ena vodja , ki je najbolj urna in narveč pesmi ve, zakaj kolo se popevajoče vodi, dokler se hitri ples ne začne." Na odru so tri dekleta  v belem zapele , njih devet pa je veselo in poskočno tako v vrsti kot v krogu plesalo.

Sledil je ples s Koroške-štajeriš, ki ga je opisal neznani francoski oficir, ki je leta 1800 potoval iz Judenburga proti Ljubljani, in je pisal, da se štajeriš na Koroškem od nekdaj pleše in ima svojo pravo in edinstveno lepoto: "Godci navadno pri tem en hitri valček iz dveh delov igrajo." In potem je izpostavil glasbeno strukturo, ki jo sestavljata dve violini in bas, nato pa še dodal: "Muziciranje je ob tem prav posebno, godci namreč spremljajo plesavce z močnimi udarci desne noge ob tla."  Sledil je tudi opis plesa: "Ko pari z enem celim in dvema polkorakoma plešejo po krogu okrog, ko moški nikoli ne zapusti kroga in se njegova plesalka  prav mično okreta okrog njega. Roke so ves čas v gibanju, držeč se par za obe roki, ali nekaj časa samo za eno, ali takrat ko se z drugo objemata …" Prav tako kot je francoski oficir zapisal, so se tudi pari na odru poskočno in mično zavrteli ter plesali na melodijo valčka ob muziciranju treh godal.

Ples Češka beseda je predstavljen kot meščanski ples, ki ga je spremljal in na odru tudi napovedal komornik: "Dame in gospodje …"
In tako kot v posredovanem zapisu piše, so se izkazali tudi plesni pari na odru: "Sprva lepo in elegantno so se vrteli plesači, nato le bolj poskočno v ritmu polke."
Na sredi programa, v sedmi točki, je zazvenela še fantovska pesem Snoč´ sem videl ljubico, ki jo je ubrano zapelo sedem moških pevcev.
Letošnji predstavitveni program Akademske folklorne skupine France Marolt se je končal z mičnim plesom meščanov "ki so iz čitalnice ljubljanske dospeli ob 16,25 na kolodvor celjski".  Zapis še pravi: "Zvečer so nam pripravili izvrstno predstavo, saj so pokazali prave plese ljubljanske polne ponosa in žara …"  Tako kot je bilo zapisano tistega zgodovinskega večera v čitalnici celjski, je sledilo tokrat tudi v Ljubljani  ob zaključku 64. Letnega koncerta v Cankarjevem domu.  Zapis pravi, da so vse v črnem bile dame, z belimi pečami na glavi in gospodje so jim po urejenosti sledili.

In res prav imponzantno deluje meščanska ljubljanska noša in nič manj ubran ljubljanski ples, ki so ga na koncu še zaključili s simpatično pozo in se fotografirali za ljubljanske razglednice; nato pa je z odra zadonela še vesela pesem: Nocoj je ena lušna noč …
Plesi ljubljanskega predmestja so bili deležni aplavza kar na odprti sceni, saj so v predstavitvi črno-belih kombinacij prefinjene noše, lahkih plesnih korakov, ponosne in elegantne drže bili sila slikovita predstavitev minulih svečanih dni in časa zabav porajajoče se meščanske gospode.

View Gallery 10 Photos